Bitka evropskih držav o izpustih CO2

Bruselj – Sprejemanje novih emisijskih standardov za avtomobile je postalo politična drama s številnimi zapleti in negotovim razpletom. Po pričakovanjih se današnja pogajanja ministrov za okolje EU ne bodo končala pred nočjo.

Tako kot pri sprejemanju zadnjih standardov pred petimi leti, ko se je v sklepni fazi v odločanje neposredno vpletla kanclerka Angela Merkel, uradni Berlin, ki ima pred očmi interese domače industrije, pri odločanju o strožjih omejitvah za izpuste CO₂ močno pritiska na zavoro.

Evropska komisija je lani predlagala, da bi v primerjavi z letom 2021 znižali povprečne izpuste novega avtomobila ali kombiniranega vozila, registriranega v EU, za 30 odstotkov do leta 2030 in za 15 odstotkov do leta 2025.



Za nemško vlado – sovladajoči socialdemokrati sicer zagovarjajo višje cilje – bi zadoščala zgornja meja, kakršno predlaga evropska komisija. Na svoji strani ima več vzhodnih članic z višegrajkami na čelu, ki vidijo bolj ambiciozne cilje kot grožnjo za njihovo avtomobilsko industrijo in delovna mesta.

Njihovi argumenti so bili, češ, nimamo manevrskega prostora, saj avtomobilska industrija ustvarja velik delež našega BDP. Poleg tega naj bi bili avtomobili brez izpustov predragi za njihovo prebivalstvo. »Bo mobilnost spet omogočena le bogatim?« je bentil češki okoljski minister Richard Brabec.

Ena od skrbi Vzhoda je, da se bodo »umazani« avti iz bogatih članic prodajali k njim. Zato pričakujejo ukrepe proti takšnemu razvoju.

Za bolj ambiciozne cilje se je že zavzel evropski parlament in prejšnji teden predlagal znižanje izpustov za 40 odstotkov. Pritrjujejo mu Francija, Nizozemska, nordijske države. »Ni nasprotja med ambicioznimi cilji in delovnimi mesti,« je zatrjevala švedska ministrica Karolina Skog.  

Argument ambicioznih je, da bi s preobrazbo avtomobilske industrije dobila boljša, bolj »čista« delovna mesta. Vsem, ki bi ostali brez služb kot posledici premika k vozilom brez izpustov, bi EU zagotavljala pomoč.  

Tudi Slovenija se je priključila bolj ambicioznim članicam, ki vidijo strožje cilje bolj kot priložnost. »Tveganja za delovna mesta bodo večja, če se bomo oklepali obstoječih tehnologij,« je povedal slovenski minister za okolje Jure Leben.



Avstrijsko predsedstvo EU poskuša doseči preboj kot graditelj mostov s kompromisnim predlogom o znižanju s 35 odstotki. Poleg tega ponujajo še več spodbud za proizvajalce, ki bodo imeli večje deleže brezemisijskih in nizkoemisijskih vozil. Nočejo zavlačevati, želijo čimprejšnjo odločitev EU.  

Želja predsedstva je, da bi bila odločitev sprejeta s čim širšim soglasjem. Kljub temu ni izključeno, da bo na koncu skupina držav preglasovana. Po odločitvi članic v Svetu EU se bodo začela tristranska pogajanja (trialog) s parlamentarnimi predstavniki in evropsko komisijo. Postopki sprejemanja nove ureditve bi bili lahko končani že spomladi.  

V evropskem združenju avtomobilske industrije (Acea) sicer trdijo, da so postavljeni cilji previsoki. Opozarjajo na njihove socialno-gospodarske posledice. Po odločanju evropskega parlamenta prejšnji teden je generalni sekretar združenja Erik Jonnaert govoril o »skrajno agresivnih ciljih zniževanja CO₂ in vpeljavi kvot za električna vozila«.    

Parlamentarci zahtevajo od proizvajalcev vozil, da bodo brezemisijska in nizkoemisijska vozila imela do leta 2025 20-odstotni, do leta 2030 pa 35-odstotni tržni delež pri prodaji novih avtomobilov in kombiniranih vozil.

Promet je vir okoli 25 odstotkov izpustov CO₂ v Evropi in tri četrtine tega je iz cestnega prometa.