Bili so nerazumljivo slepi

Nemška politika se posuva s pepelom zaradi napačne energetske in zunanje politike v zadnjih letih, celo desetletjih. »Težko je razumeti, kako smo lahko bili tako slepi,« je ob otvoritvi mednarodne konference o energetskem prehodu v Berlinu dejal minister za gospodarstvo in klimatske politike Robert Habeck. Nemška politika je, tako Habeck, zanemarila dejstvo, da energetska politika ne more biti ločena od zunanje politike in da je tudi politika moči. »Projekt Severni tok 2 smo potrdili že, potem ko je Rusija napadla Gruzijo in zasedla Krim,« je napačno politično odločitev izpostavil minister Habeck.

Tako jasno obsodbo pretekle nemške energetske politike iz ust najvišjih nemških politikov je le redko slišati. Ministrica za zunanje zadeve Annalena Baerbock, ki je že pred tednom dni napovedala korenito preobrazbo nemške zunanje politike, vključno z okrepitvijo nemške vloge na kriznih območjih in okrepitve vojaških zmogljivosti, je napovedala, da bo Nemčija energetski prehod po novem vrednotila kot zagotavljanje nacionalne varnosti. »V Evropi smo že najkasneje od leta 2014 vedeli, da moramo razpršiti energetske vire, strategija je bila pripravljena, a je nismo izpeljali,« je priznala ministrica Baerbock in dodala, da je cilj Nemčije zdaj popolna neodvisnost od ruskih energentov.

Ministrica za zunanje zadeve Annalena Baerbock je dejala, da v zunanji politiki Nemčija ne sme več sklepati umazanih kupčij. FOTO: Bernd Von Jutrczenka/AFP

Še več, minister Habeck je v svojem močnem govoru realno politično povezal energetiko in zunanjo politiko, ko je dejal, da sta neločljivo prepleteni. Energetska politika, tako Habeck, pomeni tudi varnostno politiko, interesno politiko in mednarodne odnose. S tem je vsekakor zanikal stališča vlad nekdanje kanclerke Angele Merkel, pa tudi aktualnega kanclerja Olafa Scholza, ki je vse do ruske invazije na Ukrajino vztrajal, da je plinovod Severni tok 2 izključno ekonomski in nikakor politični projekt. Zdi se, da se je nemška politika končno zbudila iz dolgoletnega sna političnega pragmatizma, ki ji rezultate prinašal le kratkoročno.

Scholz ne verjame ekonomistom

Ministrica Baerbock je ob tem dejala, da bo Nemčija svojo energetsko politiko odslej peljala z roko v roki z na sodobnih vrednotah temelječo zunanjo politiko. »Za energetski prehod ne moremo sklepati umazanih kupčij,« je poudarila ministrica ter ob tem izpostavila demokracijo in človekove pravice. Ali bo Nemčija sposobna voditi takšno zunanjo in energetsko politiko, je vprašljivo. Minister Habeck je namreč pred kratkim s ciljem zagotoviti dodatne dobave energentov obiskal arabske države, kjer sodobne človekove pravice serijsko kršijo, demokratizacija pa ni na seznamu prioritet voditeljev.

Nemčija bi se ruskemu plinu lahko odpovedala leta 2024

Minister Habeck je polom energetske politike sicer zaobjel z besedami, da Nemčija pa tudi Evropa napake iz preteklosti danes čutita še posebej dramatično. Nemčija je po zadnjih podatkih uspela odvisnost od ruskega plina v nekaj mesecih zmanjšati s 55 na 40 odstotkov, a kljub vojni v Ukrajini ne želi pristati na embargo uvoza energentov iz Rusije. In to kljub temu, da je vrsta ekonomistov izračunala, da bi nemško gospodarstvo takšen embargo preneslo, četudi z do okoli tremi odstotki padca bruto domačega proizvoda. Spomnimo, epidemija koronavirusa je nemško gospodarstvo prizadela precej bolj – BDP je sklestila za dobrih pet odstotkov. Nemški kancler Scholz je v nedavnem enournem pogovoru za javno televizijo ekonomiste celo obtožil, da ne vedo, kaj govorijo in da so njihovi izračuni napačni, saj da temeljijo na vprašljivih modelih. Ekonomisti, ki so sodelovali pri projekcijah, so ogorčeni in so kanclerja obtožili, da seje nezaupanje v stroko, podobno kot je epidemiološka stroka bila na udaru med pandemijo koronavirusa. Še več, kanclerja obtožujejo, da bolj verjame plinskim lobistom, kot ekonomski stroki.