Ukrajina napovedala ustavitev tranzita tretjine ruskega plina v Evropo

20.45 Ukrajina napovedala ustavitev tranzita tretjine ruskega plina v Evropo

Ukrajina bo v sredo zaradi »višje sile« ustavila dobavo plina preko plinovoda v regiji Lugansk, po katerem dnevno pošlje 32,6 milijona kubičnih metrov oz. tretjino vsega ruskega plina v Evropo, je danes sporočil upravljalec ukrajinskega plinovodnega omrežja. Ruski plinski velikan Gazprom obstoja višje sile ni potrdil. 

Operater ukrajinskega plinovodnega omrežja GTSOU je po poročanju španske tiskovne agencije EFE objavil, da se zaradi ruske invazije soočajo z razmerami višje sile na tranzitni točki Sohranivka. Tako ne bo mogoče nadaljevati s transportom plina prek te točke na meji z Rusijo in prek kompresorske postaje Novopskov. Obe ležita v regiji Lugansk na vzhodu Ukrajine, na območju, ki je pod nadzorom ruske vojske, navaja izjava.

Spopadi na vzhodu Ukrajine se nadaljujejo. FOTO: Yasuyoshi Chiba/AFP

18.00 Latvija podaljšala izredne razmere na meji z Belorusijo

Latvijske oblasti so danes podaljšale izredne razmere na meji z Belorusijo, ki bodo v veljavi ostale vsaj do 10. avgusta. Latvija je sicer izredne razmere prvič razglasile pred devetimi meseci zaradi množičnega prihoda nezakonitih migrantov, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Izredne razmere so bile podaljšane v štirih obmejnih regijah, z njimi pa so mejni stražarji pooblaščeni, da migrante, ki nezakonito vstopajo v Latvijo iz Belorusije, pošljejo nazaj.

Do trimesečnega podaljšanja prihaja kljub temu, da se število nezakonitih prehodov meje po podatkih notranjega ministrstva zmanjšuje. Oblasti so kot glaven razlog za svojo odločitev navedle vojno v Ukrajini.

17.30 Rusija domnevno kibernetsko napadla Ukrajino

Evropska unija je danes obtožila ruske oblasti, da so uro pred invazijo na Ukrajino 24. februarja izvedle kibernetski napad na satelitsko omrežje KA-SAT. Napad naj bi povzročil motnje in izpade komunikacij v več javnih organih, podjetjih in uporabnikih v Ukrajini ter prizadel tudi nekatere države članice EU.

To je bilo prvič, da je EU uradno obtožila ruske oblasti za izvedbo kibernetskega napada, je na novinarski konferenci dejal visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell in pri tem dodal, da je povezava v preteklosti navajala le, da so kibernetski napadi prihajali iz Rusije, sedaj pa ima dovolj dokazov, da lahko ta vdor pripiše ruskim oblastem.

V Moskvi je včeraj potekala vojaška parada. FOTO: Kirill Kudryavtsev/AFP

17.10 Ameriški obveščevalci: Putin bi lahko uvedel vojno stanje v Rusiji

Nacionalna direktorica za obveščevalne dejavnosti ZDA Avril Haines je na današnjem zaslišanju v ameriškem senatu menila, da bi lahko ruski predsednik Vladimir Putin v Rusiji uvedel vojno stanje v podporo svojih ambicij v Ukrajini. Ameriški obveščevalci sicer predvidevajo, da bo Putin ob nadaljevanju vojne postal vse bolj nepredvidljiv. 

»Sedanji trend razvoja dogodkov povečuje verjetnost, da bo predsednik Putin sprejel bolj drastične ukrepe, vključno z uvedbo vojnega stanja v Rusiji, preusmeritev ruske industrijske proizvodnje ali celo zaostrovanje vojaških možnosti, da bo sprostil vire, ki jih potrebuje, da bi dosegel svoje cilje,« je dejala Hainesova. Ocenila je, da se bodo zadeve v naslednjih mesecih premaknile v bolj nepredvidljivo smer in se še dodatno zaostrovale.

13.40  Po ocenah misije ZN število mrtvih v Mauripolju precej višje, kot so predvidevali

V Mauripolju je menda umrlo precej več civilistov, kot so doslej predvidevali, je danes dejala vodja misije ZN za človekove pravice v Ukrajini Matilda Bogner. Pojasnila je, da varnostne razmere za zdaj še niso omogočale individualnega dokumentiranja primerov smrti civilistov.

Njena 60-članska ekipa je doslej evidentirala skoraj 4000 smrti civilistov, dejansko število pa je verjetno večje za več tisoč mrtvih. »Mariupolj je velika črna luknja. Predvidevamo, da je tam na tisoče mrtvih civilistov, ki so umrli zaradi spopadov,« je poudarila.

Njena strokovna skupina je od začetka ruske invazije v Ukrajini dokumentirala številne kršitve človekovih pravic. Med njimi bi lahko bili tudi vojni zločini, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Človekove pravice so kršene tudi ljudem, ki nimajo zadostne oskrbe, je vodjo misije povzela DPA. V kleti neke šole je na primer menda umrlo okoli deset starostnikov, ki so bili tam ujeti več tednov. Vedno znova dobivajo tudi poročila o posilstvih, večinoma deklic in žensk, pa tudi dečkov in moških.

FOTO: Alexander Ermochenko/Reuters

13.30  EBRD Ukrajini poslabšala gospodarsko napoved

Ukrajinski bruto domači proizvod bi se lahko letos zmanjšal za 30 odstotkov, kažejo napovedi Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD). Marca je banka Ukrajini napovedovala 20-odstotno krčenje gospodarstva. Medtem ostaja napoved za Rusijo nespremenjena, gospodarska dejavnost v tej državi bi se lahko letos skrčila za deset odstotkov.

Preden je Rusija 24. februarja začela invazijo na Ukrajino, je banka s sedežem v Londonu Ukrajini za letos napovedovala 3,5-odstotno rast, Rusiji pa triodstotno.

Ruska blokada je po ugotovitvah banke močno prizadela ključni ukrajinski kmetijski sektor, saj je Ukrajina velika izvoznica pšenice in sončničnega olja. Vojna je prav tako zavrla ukrajinske dobave kablov evropskim proizvajalcem avtomobilov.

11.10  V jeklarni Azovstal ostaja ujetih okoli sto civilistov

Okoli sto civilistov naj bi bilo še vedno ujetih v jeklarni Azovstal v Mauripolju, je danes dejal vodja regionalnih vojaških oblasti Pavlo Kirilenko, obenem pa opozoril, da je v celotnem mestu še vedno 100.000 civilistov. »Težko je reči, kdo od njih želi zapustiti mesto,« je dodal v komentarju, ki ga je povzel časnik Ukrajinska pravda. Poleg njih je v jeklarskem kompleksu po podatkih Kijeva še več kot tisoč vojakov.

Namestnica ukrajinskega predsednika vlade Irina Vereščuk je sicer v soboto dejala, da so jeklarno že zapustili vsi civilisti, med njimi tudi otroci in starejši ljudje.

Ukrajinske enote so se ob ruskem obleganju Mauripolja vkopale v jeklarni Azovstal, saj jim je kompleks omogočil obrambo pred ruskimi napadi, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

V napadih, ki so uničili dva hotela in nakupovalno središče, je umrla ena oseba. FOTO: Oleksandr Gimanov/AFP

9.40  Odesa tarča več ruskih raketnih napadov

Ukrajinsko priobalno mesto Odesa je bilo v ponedeljek zvečer tarča ruskih raketnih napadov, sporočajo ukrajinske oblasti. V napadih, ki so menda uničili dva hotela in nakupovalno središče, je umrla ena oseba, poroča ameriška mreža CNN.

Predstavnik za odnose z javnostjo regionalne vojaške uprave Sergej Bratčuk je dejal, da so ruske sile v letalskem napadu na hotela uporabile hipersonične rakete.

Iz dosedanjih poročil ni jasno, zakaj je ruska vojska izvedla napad na hotela niti ni podatka o tem, kdo je v njiju bival v času napada, še navaja CNN. V ponedeljek so ruske sile s sedmimi raketami zadele tudi nakupovalno središče v Odesi, so sporočili predstavniki ukrajinske vojske. Napadi so se začeli v času policijske ure, zaradi česar so bile ulice prazne, poroča britanska mreža BBC. V ponedeljek je Odeso obiskal predsednik Evropskega sveta Charles Michel, ki se je moral zaradi napadov za nekaj časa zateči na varno.

Razdejanje po ruskem napadu na Odeso. FOTO: Reuters

8.15  Biden podpisal nov program pomoči Ukrajini

Ameriški predsednik Joe Biden je v ponedeljek podpisal zakon, ki oživlja program pomoči evropskim zaveznikom iz časa druge svetovne vojne. Zakon oživlja strategijo predsednika Franklina Roosevelta iz leta 1941, s katero so ZDA v Evropo pošiljale orožje in drugo opremo v zameno za najem vojaških oporišč.

Biden je pred podpisom zakona ruskega predsednika Vladimirja Putina posredno primerjal z nacističnim voditeljem Nemčije Adolfom Hitlerjem, ko je dejal, da Putinova vojna znova prinaša namerno uničenje Evrope. Bidnov program bo pomagal Ukrajini in evropskim zaveznikom z dodatnimi milijardami dolarjev sredstev za boj proti Rusiji.

Demokrati za začetek pripravljajo 40 milijard dolarjev vojaške in humanitarne pomoči, Biden pa je zaprosil le za 33 milijard. Bidnov ukrep je odgovor ZDA na Putinovo proslavljanje zmage nad nacizmom v ponedeljek.