Američani v raketnem napadu ubili iranskega generala Kasima Sulejmanija

Američani so v raketnem napadu kmalu po polnoči na območju mednarodnega letališča v Bagdadu ubili ključnega voditelja iranske revolucionarne garde, generalmajorja Kasima Sulejmanija, poroča mednarodni tisk.

Sulejmani je bil vodja elitne enote iranske revolucionarne garde al Kuds, po nekaterih ocenah za ajatolo Alijem Hamenejem in ob predsedniku Hasanu Rohaniju najvplivnejši človek v Iranu. Njegove enote so bile zadolžene za operacije zunaj Irana, od leta 2007 so na ameriškem seznamu terorističnih organizacij.

V iranski vojski je imel dolgo vojaško kariero, vse od iransko-iraške vojne, ki je v 80. letih prejšnjega stoletja sledila iranski revoluciji, med drugim se je angažiral tudi v vojni v Siriji – pomembna je bila njegova vloga pri obrambi položaja predsednika Bašarja al Asada – in borbi proti Islamski državi v Iraku in Siriji. Veljal je za vodilnega vojaškega akterja pri zastopanju interesov Irana zunaj države, v preteklosti je preživel že več poskusov atentatov.

V Iranu je bil izjemno vplivna osebnost, znan je bil tudi po tem, da običajno ni nastopal v uniformi. Pred leti so ga omenjali kot morebitnega kandidata za predsednika države, sodeloval je tudi v mednarodnih pogajanjih z zahodnimi politiki.




 

Pentagon potrdil napad, ZDA svoje državljane pozvale k takojšnji zapustitvi Iraka

V ameriškem napadu so bili ubiti tudi namestnik vodje iraške, Iranu naklonjene milice Sila za mobilizacijo ljudstva Abu Mahdi al Muhandis in več drugih ljudi. Kot poroča mednarodni tisk, domnevno ob vojakih tudi civilisti.

Sulejmanijevo smrt je po poročanju Reutersa potrdila iranska državna televizija. Napad je potrdil tudi Pentagon, v katerem so ga označili kot preventivnega, saj naj bi Sulejmani načrtoval napade na ameriške diplomate in vojake v Iraku ter širši regiji.

»Vojaške sile ZDA so po odločitvi predsednika ubile Kasima Sulejmanija in s tem izvedle odločilne obrambne akcije za zaščito ameriškega osebja v tujini,« so sporočili iz Pentagona. Še pred tem je neimenovani vir iz ameriških vojaških sil za Reuters potrdil, da so izvedli napad na »dve točki, povezani z Iranom in Irakom«.

Donald Trump se je na napad odzval zgolj s tvitom, v katerem je ameriška zastava, brez komentarja. Objavil ga je nekaj pred objavo uradnega poročila Pentagona.



Ameriško veleposlaništvo ZDA v Bagdadu je svoje državljane pozvalo tudi k takojšnji zapustitvi Iraka.
 

Iran napad označil za ameriški terorizem

Iran je napad označil za ameriški mednarodni terorizem in napovedal, da bodo ZDA nosile vse posledice. »Dejanje mednarodnega terorizma ZDA, s katerim so ubili generala Sulejmanija, najučinkovitejšega borca proti Daeshu (Islamski državi), Al Nusrahu in Al Kajdi, je izredno nevarno in pomeni neumno stopnjevanje napetosti. ZDA nosijo odgovornost za vse posledice svojega odpadniškega avanturizma,« je kmalu po napadu tvitnil iranski zunanji minister Mohamed Džavad Zarif.



Ajatola Ali Hamenej je zaradi ameriškega napada in likvidacije Sulejmanija razglasil tridnevno žalovanje v Iranu ter napovedal ostre povračilne ukrepe, maščevanje. Na mesto vodje al Kudsa je imenoval Esmaila Kanija, sicer Sulejmanijevega namestnika.

Predsednik Rohani je izjavil, da bo napad Irance še bolj poenotil v odporu proti ZDA. Poveljnik proiranske milice v Iraku Kais al Hazali pa je njenim pripadnikom ukazal visoko stopnjo pripravljenosti za prihodnje boje in napovedal, da bo ameriške vojaške prisotnosti v Iraku kmalu konec.

»Vsi borci morajo biti na visoki stopnji pripravljenosti za prihodnje bitke in veliko zmago. Cena za kri mučeniškega poveljnika Abuja Mahdija al Muhandisa je popoln konec ameriške vojaške prisotnosti v Iraku,« je sporočil.

Odzivi na napad

Napad je že obtožila Sirija, rusko zunanje ministrstvo je sporočilo, da bo likvidacija Sulejmanija zaostrila napetosti na Bližnjem vzhodu. »Solejmani je predano služil zaščiti iranskih nacionalnih interesov,« je objavilo ministrstvo. Vodja sveta za zunanje zadeve ruske federalne skupščine Konstantin Kosačev pa je izjavil, da je bila likvidacija napaka, ki se bo ZDA vrnila kot bumerang.

Kitajska je pozvala k umiritvi razmer. »Kitajska je vselej nasprotovala uporabi sile v mednarodnih odnosih,« je sporočil predstavnik zunanjega ministrstva Geng Shuang. Kitajska je k umiritvi še zlasti pozvala ZDA.

Tudi francosko zunanje ministrstvo je pozvalo k umiritvi razmer na Bližnjem vzhodu. »Uresničujejo se naše bojazni, napetost med ZDA in Iranom se stopnjuje. Prioriteta je umiritev razmer,« je sporočila državna sekretarka na zunanjem ministrstvu Amélie de Montchalin.

Britanski zunanji minister Dominic Raab je sporočil, da so v Londonu vselej prepoznavali agresivno nevarnost, ki sta jo predstavljala Sulejmani in njegove enote al Kuds, istočasno pa so pozvali k umiritvi vseh vpletenih. »Nadaljnji konflikt ni v interesu nikogar.«

Cena surove nafte je po napadu poskočila za štiri odstotke, padce borznih indeksov so zabeležili v Evropi, v Londonu, Frankfurtu in Parizu, in Aziji, v Hongkongu, Šanghaju in Seulu.

Raketni napad je sicer sledil dvodnevnemu napadu tisočev protestnikov na ameriško veleposlaništvo v Bagdadu, ki se je začel v torek. Protestniki so med drugim zažigali ameriške zastave in uspelo jim je celo vdreti v ograjeno območje okrog poslopja ter zažgati eno izmed varovalnih hišic. ZDA so sicer v nedeljo bombardirale objekte Sile za mobilizacijo ljudstva zaradi napada na iraško vojaško bazo prejšnji petek v Kirkuku, v katerem je bil ubit tudi Američan. V tedanjem ameriškem napadu je bilo ubitih najmanj 25 borcev skupine Kataib Hezbolah, več kot 50 je bilo ranjenih.