»200 let dela, raziskav in znanja je izginilo v ognju« (FOTO in VIDEO)

Ognjeni zublji ne poznajo usmiljenja. Tokrat niso ogrozili samo človeških življenj, temveč so uničili velik del brazilske zgodovine. Hud požar je namreč zajel Brazilski nacionalni muzej v Riu de Janeiru, najstarejšo znanstveno ustanovo v državi. Zaposleni v muzeju za tragičen dogodek krivijo pomanjkanje sredstev za vzdrževanje stavbe in artefaktov. 

Ogenj je zgodovinsko stavbo zajel v nedeljo in se razširil čez celoten objekt. V muzeju so hranili prek 20 milijonov predmetov, večina je uničenih, navaja BBC. Poškodovanih ali smrtnih žrtev na srečo ni bilo.

Muzej je bil nekoč domovanje portugalske kraljeve družine, ravno letos junija je praznoval 200. obletnico obstoja. Požar ima podobne razsežnosti, kot da bi zgorela Louvre v Parizu ali Britanski muzej v Londonu. Na pogorišču so za vedno izginili številni fosili, največji brazilski meteorit, dinozavrove kosti in 12.000 staro okostje ženske, ki so jo poimenovali Luzia - gre za najstarejše okostje, odkrito v Severni, Srednji ali Južni Ameriki.


 

Vreden ni samo muzej, ampak tudi človeško delo

Brazilci so pričakovano iz sebe. Oglasil se je predsednik Michel Temer. »To je žalostni dan za celotno Brazilijo,« je rekel. »Vrednosti muzeja ne moremo meriti samo s stavbo in predmeti, ampak tudi z več kot dvestoletnim delom številnih ljudi. Škoda je zares ogromna,« je pristavil in na družbenem omrežju twitter dodal, da je v ognju izginilo 200 let dela, znanja in raziskav. 

Predsedniška kandidatka Marina Silva je bila podobno kot zaposleni ostra do višine sredstev, ki jih je muzeju namenjala država: »Glede na to, koliko denarja se je v zadnjih treh letih namenilo muzeju, bi lahko pričakovali to tragedijo.«



Eden od zaposlenih v muzeju Edson Vargas da Silva je za brazilske medije opisal, zakaj se je ogenj tako hitro razširil: »Muzej ima lesena tla, prav tako so bili v njem mnogi leseni predmeti, vse skupaj je gorelo zelo hitro.« Pojavljajo se namigi, da naj bi požar povzročil balon s toplim zrakom, ki je domnevno pristal na strehi muzeja.

Za nameček je gasilec Roberto Robadey povedal, da hidranti v bližini muzeja sploh niso delovali, zato so morali vodo za gašenje pripeljati iz bližnjega jezera.

Dvesto let zgodovine, spomina, znanosti, kulture ...

Muzej ima oz. je imel geološko, botanično, paleontološko in arheološko zbirko in veljal za enega najpomembnejših razstavišč Južne Amerike. V muzeju so hranili številne predmete iz brazilske zgodovine, pa tudi iz drugih držav. Hranili so, denimo, egipčanske mumije, grške kipe in etruščanske artefakte. 



»To je katastrofa. V muzeju je dvesto let zbiranja nacionalne zgodovine. Dvesto let spomina. Dvesto let znanosti. In dvesto let kulture,« je bil razžaloščen Luiz Duarte, eden od direktorjev muzeja.

Rio de Janeiro se seseda

Požar kot rečeno očitno ni bil nobeno presenečenje, saj so zaposleni že dolgo tarnali, da prejmejo od države premalo denarja za ustrezno vzdrževanje muzeja. Obenem nosi katastrofa v muzeju tudi simbolen pomen, saj ima Rio de Janeiro številne težave in se seseda sam vase.

Približno tretjina razstav v muzeju je bila zaprtih, ker osebje ni imelo dovolj sredstev, da bi jih pripravilo za javnost. Ogromno razstavo dinozavrov so morali pred petimi meseci zapreti zaradi napada termitov - ponovno so jo odprli pred kratkim zahvaljujoč denarju, ki ga je v ta namen zbrala javnost. 

»Ta požar je kot nacionalni samomor. Gre za zločin proti naši zgodovini in prihodnjim generacijam,« je v svoji kolumni zapisal eden najbolj znanih brazilskih piscev Bernard Mello Franco.