Župani: Evropski denar lahko izgubimo

Rimske Toplice – Medtem ko v Bruslju že pripravljajo dokumente za novo perspektivo 2021–2027, slovenske župane skrbi, da sredstva, ki so državi na voljo v tej, ne bodo porabljena. Po izteku dveh tretjin obdobja in samo dobri dve leti pred iztekom te perspektive je v Slovenijo namreč prišlo le slabih 300 milijonov evrov od več kot treh razpoložljivih milijard.

»Glede na čas, v katerem smo, nas to seveda skrbi. Dogovorili smo se, da vlada pripravi akcijski načrt za realizacijo. Ker lahko se zgodi, da sredstva izgubimo. Zadnje dodelitve sredstev in zadnji projekti so že prihodnje leto, potem nas čaka le še realizacija. Kaže, da je situacija še bolj skrb vzbujajoča kot v prejšnjem obdobju, ko se je na koncu vse vendarle realiziralo,« je včeraj na drugem kongresu občin v Rimskih Toplicah dejal Ivan Žagar, župan Slovenske Bistrice in podpredsednik Skupnosti občin Slovenije. Župani se z njim strinjajo, tudi zato, ker se še predobro spomnijo polnočnih razpisov v pretekli perspektivi.



Problema se zavedajo tudi v vladni službi za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK): »Če programsko obdobje 2014–2020, ki se končuje konec leta 2023, primerjamo s petim letom izvajanja v programskem obdobju 2007–2013, ko smo iz bruseljske blagajne počrpali 30 odstotkov razpoložljivih sredstev, lahko ugotovimo, da se bomo morali za pospešitev še zelo potruditi.« V SVRK pravijo, da je vzrok za slabo črpanje evropskih sredstev »predvsem kompleksen in še ne v celoti delujoč IT-sistem. V tem mandatnem obdobju bomo naredili vse, da se ta težava reši in ta faza kolikor se da pospeši.«
 

Za manj težav v prihodnje

Župani v tej perspektivi opozarjajo, da ni bilo razpisov. Te so res začeli pripravljati šele nekaj let po začetku perspektive, a je z navodili in drugimi usmeritvami zamujal tudi Bruselj. Dodatna težava pa je bil za mnoge župane operativni program z usmeritvijo v t. i. mehke vsebine, za trd beton in asfalt pa razpisov skoraj ni bilo, kot opisuje Žagar: »Razen mestnih občin, ki so imele financiranje CTN, smo bile druge občine odrezane od sredstev. Ta smo pridobili šele z letošnjo spremembo operativnega programa, s katero se financirajo projekti iz dogovora za razvoj regij. Dogovori so vsi podpisani, kar pomeni, da so občinam sredstva v bistvu podeljena. Problem pa je, ker to ne pomeni, da se projekti že realizirajo. Naša občina ima projekt desetmilijonske kanalizacije, gradbeno dovoljenje, čakamo pa na sklep ministrstva za okolje, na podlagi katerega bomo dobili odločbo, da lahko to izvajamo. Letos ga verjetno ne bomo dobili.«

Žagar je še dejal, da so za prihodnjo perspektivo že predlagali rešitve, tudi predsedniku vlade Marjanu Šarcu, ki se je z župani srečal v torek: »Zagotovil je, da bodo občine sodelovale pri operativnem programu. Absolutno pa predlagam dva, za vzhod in zahod, ker smo v povsem različnih položajih in je to dodaten problem pri realizaciji.«