Državni svet je na izredni seji izglasoval odložilni veto na novelo zakona o davčnem potrjevanju računov, s katero se spet uvaja obveznost izročanja računa kupcu za kupljeno blago oziroma prejeto storitev. Veto je predlagala skupina državnih svetnikov zaradi glob v višini 40 evrov, ki jih zakon določa za kupce, če od prodajalca ne prevzamejo izdanega računa.

Državni svetniki ocenjujejo, da je pristop, s katerim se zavezanca skuša nadzirati s pomočjo kupca in ne s pomočjo za to pristojnih organov, napačen. Državni svetniki so poudarili, da bi morala biti odločitev o prevzemu računa v celoti prepuščena kupcu.

Državni zbor bo moral zaradi veta torej o noveli, ki so jo pred tednom dni poslanci potrdili z 48 glasovi za in 29 proti, odločati znova. Za vnovično potrditev je treba zbrati najmanj 46 glasov, glede na napovedi vseh treh koalicijskih strank težav pri tem ne bo. »Vzrok za sprejem novele je bila odgovornost do javnih financ. Ta se ni v ničemer spremenila, zakon bomo ponovno podprli,« napoveduje Borut Sajovic, vodja poslanske skupine Gibanja Svoboda.

Finančna uprava namreč ugotavlja, da se je število davčno potrjenih računov lani v primerjavi s predkoronskim letom 2019 precej zmanjšalo. Primerjava med omenjenima letoma je najbolj ustrezna, pojasnjujejo, zaradi vmesnega obdobja epidemije covida-19. Največje zmanjšanje števila računov so zaznali v gradbeništvu, sledijo storitve frizerstva, kozmetike in pedikure ter popravil motornih vozil.

INFOGRAFIKA: Delo

Sistem davčnega potrjevanja računov je bil v Sloveniji uveden na začetku leta 2016, ko je bilo tudi določeno, da mora davčni zavezanec za prodano blago oziroma opravljeno storitev račun izročiti kupcu, ki ga mora zadržati neposredno po odhodu iz poslovnega prostora. V okviru ukrepov debirokratizacije vlade Janeza Janše je bila ta obveznosti januarja lani ukinjena. Že dobro leto torej velja, da mora zavezanec račun izdati, kupcu pa v papirni obliki izročiti le na njegovo zahtevo.

Po starem že v drugi polovici aprila

Ker pa so se uresničili strahovi pred bohotenjem sive ekonomije, na kar so ob odločanju opozarjali v takratne opoziciji (LMŠ, SD, Levici, SAB in nepovezani poslanci), se bomo torej v kratkem vrnili na staro. Spremembe bi se po oceni ministrstva za finance lahko uveljavile v drugi polovici aprila.

Na finančnem ministrstvu navajajo podatke iz preteklosti: po podatkih finančne uprave od leta 2015 do leta 2022, ko je ta določba že veljala, globa za ta prekršek kupcem ni bila nikoli izdana, ampak so bila izrečena le ustna opozorila. Namen te določbe naj bi bilo predvsem ozaveščanje kupcev, da je račun treba vzeti. Inšpektorji bi zavezance oglobili le v redkih primerih, ko bi zaznali, na primer, ponavljajoče kršenje določbe.

»Zavedamo se, da ima obveznosti izročanja računov tudi okoljski vpliv, zato, kjer je to le mogoče, pozivamo k izdaji in izročanju računov v elektronski obliki prek elektronske pošte, aplikacij in podobno. Elektronsko izročeni računi imajo povsem enako veljavo kot fizično izročeni računi, saj jih kupec lahko uporabi za uveljavljanje reklamacije ali jamstva, hkrati pa z elektronsko izročenimi računi pripomoremo k varstvu okolja,« poudarjajo na ministrstvu.

Obvezno izročanje računov je pomembno tako z vidika obvladovanja sive ekonomije kot z vidika varovanja pravic kupcev. Kupci izročeni račun omogoča predvsem nadzor nad vsebino računa, nadalje pa mu zagotavlja možnost uveljavljanja reklamacije ali jamstva, kadar je to nujno.