»Življenja niso bila ogrožena, sistem je deloval«

Izola - »Življenja bolnikov Splošne bolnišnice Izola niso bila ogrožena, sistem preverjanja je deloval, naredili smo vse, kot je predvideno, vendar nismo iskali medijske pozornosti,« je včeraj odgovoril direktor Splošne bolnišnice Izola Radivoj Nardin na vprašanje člana sveta zavoda Mirka Miklavčiča o razvpitem primeru ponarejanja diplom v zdravstvu. Najpomembnejše sporočilo je, da ponarejevalka diplome ni nikoli sama obravnavala pacientov, zato tudi ni nobenih posledic.

Mirko Miklavčič je vodstvu bolnišnice očital, da se primera niso lotili medijsko dovolj prepričljivo, saj so dosedanji nejasni odgovori puščali vtis, da v izolski bolnišnici niso ravnali odgovorno. Direktor Radivoj Nardin je članom sveta zavoda pojasnil, da se je omenjena, ki jo slovenska javnost pozna pod menda izmišljenim imenom Petra Sever, najprej zaposlila kot srednješolska medicinska sestra in je bila sprva nekaj časa zaposlena kot administratorka v projektu E-naročanja. »Kjer se je izkazala kot izredno dobra delavka, saj je dosegala 120-odstotno učinkovitost. Že tedaj je sodelavkam omenjala, da študira tudi medicino, da ima samo še kak izpit do konca študija in sodelavke so ji verjele. Toliko bolj, ko je prinesla diplomo in dokumente zdravniške zbornice o vpisu v register,« je pojasnil prvi del njene zaposlitve v izolski bolnišnici. Dejal je še, da se pri dosedanjem preverjanju podatkov ni izkazalo, da bi bili podatki o njenem šolanju za srednjo medicinsko sestro sporni, da je svoje delo administratorke korektno opravila in da za tisto delo ne morejo zahtevati vračila plač.

Kasneje so v izolski bolnišnici že v prvem oziroma drugem mesecu njenega pripravništva sprva njeni najbližji sodelavci opazili, da z njenim znanjem ni vse, kot bi moralo biti in o tem obvestili mentorja, ki pa je kmalu potrdil sume o njeni popolni nesposobnosti. »Nikoli ni delala samostojno s pacienti. Njen primer smo seveda ustrezno prijavili zbornici in organom pregona. Stroške plač za pripravnike krije Zdravniška zbornica. Tam morajo povedati, če so zahtevali vračilo nekaj izplačanih plač.«


 

Izolska bolnišnica z dobičkom

Člani sveta zavoda SB Izola so se seznanili, da je bolnišnica že peto leto zapored poslovala s presežkom prihodkov nad odhodki. Še leta 2013 so dosegali le 37,2 milijona evrov vseh prihodkov, lani pa že 52,96 milijona. Ko je Radivoj Nardin leta 2014 postal direktor, je imela bolnišnica 16,5 milijona evrov akumulirane izgube, račune pa so plačevali z več kot 400-dnevnim zamikom. Zdaj imajo samo še 1,7 milijona evrov starih izgub, račune plačujejo v skladu s pogodbami v 30 ali 60 dneh. Stare izgube bi morali po sanacijskem programu vrniti v 4 letih. Lani jim ni uspelo ustvariti 469.000 evrov dobička za pokrivanje te izgube, ampak samo 120.000. Plana niso dosegli predvsem zaradi nenačrtovane z zakonom predvidene rasti plač. »Toda, če bomo obdržali ta način dela in ne bo  večjih  zunanjih sprememb, bi staro izgubo vendarle pokrili v naslednjih 3 letih. Sedanjemu direktorju mandat poteče sredi avgusta, že včeraj so sklenili, da bodo 19. aprila objavili nov razpis za direktorski položaj. Nardin pa še ni hotel povedati, če se bo vnovič prijavil.



Letos jih čakajo nova vlaganja. Do konca leta bodo uredili ločen oddelek negovalne bolnišnice za predvidoma 15 pacientov. Že ta petek bodo opravili tehnični pregled novega helioporta, ki ga je pred bolnišnico zgradil Kolektor Koling. Od maja meseca bodo tukaj lahko pristajali  helikopterji tudi v nočnem času ali ob zmerni burji, kar bo pomenilo dodatno varnost v primerih nujne selitve bolnikov iz Izole v ljubljanski klinični center.