Zelena, prijazna in varna Ljubljana, razcvet na Goričkem

V nadaljevanju preberite:

V 2004 je po prestolnici na 233 kilometrih prog vozilo 200 avtobusov mestnega potniškega prometa, zdaj jih na dobrih 415 kilometrih vozi 216.

Prenova Poljanske ceste je posebnost. Na njej ni klasične delitve na vozne površine, površine za kolesarje in pešce, temveč je urejena kot skupni prometni prostor. Kar pomeni, da so vsi udeleženci prometa na njej enakovredni. Torej se lahko pešci sprehodijo tudi po sredini vozišča? Točno to, se smeje Sopotnik: »Čeprav tega seveda ne počnejo …« So si pa hojo po sredi ulice zaželeli člani delegacije iz Dubaja, ki so pred časom obiskali Ljubljano. In kaj se je zgodilo? »Avtobus je prav počasi vozil za njimi …« izvemo.

/.../

Tudi nihče od dobrih dva tisoč prebivalcev občine Grad si leta 2004 ni predstavljal, da bodo dvajset let po sprejemu Slovenije v veliko evropsko družino narodov nosilci prav posebne lovorike, ki gre območjem z največ počrpanimi evropskimi milijoni na prebivalca pri nas. Vsak občan Gradu, ki mu je dala ime mogočna stavba s toliko sobanami, kolikor ima leto dni, je v tem času v povprečju postal bogatejši za 14.000 evrov. In ti milijoni niso posledica ponovnega izbruha vulkana, ki je kot zadnji na Slovenskem bruhal pred tremi milijoni let ter ustvaril griče, ki pod površjem skrivajo trdno kamnino, na njem pa kamnolome bazaltnega tufa. Zanje so se morali Gračarge, kot si rečejo domačini, pošteno potruditi …