Zdravniki hkrati na ortopedski kliniki in drugje

Država je za krizne dodatke v času epidemije javnim uslužbencem po podatkih fiskalnega sveta do sredine julija 2021 namenila 753 milijonov evrov. Novinarji oddaje Tarča na TV Slovenija so lani ob analizi izplačevanja teh dodatkov za delo v rizičnih razmerah razkrili, da so jih menda prejemali tudi nekateri zaposleni na Ortopedski kliniki UKC Ljubljana, ki pa menda niso bili navzoči na delovnem mestu, kaj šele da bi tam delali v nevarnih razmerah.

V UKC so glede tega opravili interni nadzor, zadevo pa sta obravnavala tudi delovna inšpekcija ter inšpektorat za javni sektor. Dosedanji epilog je, da je devet zaposlenih dobilo pisno opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, ker postopek še ni končan, od njih pa še niso zahtevali povračila neupravičeno izplačanih dodatkov.

Po poročanju v Tarči so zdravniki službene kartice menda dali varnostniku, da je on evidentiral njihov prihod. Iz UKC so včeraj sporočili, da je služba za korporativno varnost ljubljanskega kliničnega centra aprila 2021 ugotovila, da je skupina zaposlenih zdravnikov na Ortopedski kliniki UKC Ljubljana večkrat skupinsko evidentirala svoj prihod ali odhod v ozkem časovnem oknu. Zdravniki, ki so jih pozvali, naj pojasnijo okoliščine, so v svojih izjavah zanikali kakršnokoli zlorabo sistema, nepravilnosti ni potrdil niti varnostnik, ki je bil sicer zaposlen pri zunanjem izvajalcu in ne dela več v ljubljanskem kliničnem centru, razkritje afere pa na to menda ni vplivalo.

Nepravilnosti pri enajstih delavcih

V obdobju, na katerega se očitki nanašajo, na ortopedski kliniki niso imeli nameščenega videonadzornega sistema, s katerim bi bilo mogoče preveriti prihod in odhod delavcev. Zadostnih dokazov, ki bi potrdili nepravilnosti ter omogočili identifikacijo in individualizacijo oseb, ki so (naj bi) zlorabili sistem za registracijo prihoda in odhoda, takrat niso našli, so sporočili iz ljubljanskega UKC. Služba za korporativno varnost pa je po koncu opravljenega nadzora, v katerem je primerjala evidence navzočnosti in razporede delovnega časa zaposlenih na ortopedski kliniki s poročili, ki so jih dali v zvezi z opravljanjem dela pri drugem delodajalcu, ugotovila, da so bili nekateri delavci po evidenci delovnega časa na ortopedski kliniki navzoči na delovnem mestu, delo pa so dejansko opravljali pri drugem delodajalcu.

Nepravilnost so zaznali pri 11 delavcih, med njimi je eden dal odpoved pogodbe o zaposlitvi (po naših informacijah je to menda dr. Rok Vengust), pri enem pa je kršitev zastarala. Zaposlenim so izdali devet pisnih opozoril pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.

Neupravičeno izplačani krizni dodatki

Že 28. julija je inšpektorat za javni sektor, ki ga vodi Lidija Apohal Vučkovič, izdal delni zapisnik o inšpekcijskem nadzoru, v katerem ugotavljajo, da zgolj registrirane navzočnosti začetka in konca dela ni mogoče šteti za zadostno podlago za preverjanje pravilnosti izplačil, saj je na podlagi izsledkov službe za korporativno varnost utemeljeno sklepati, da očitno v več primerih javni uslužbenci niso registrirali vmesnih odhodov, ko so hodili na delo k drugemu delodajalcu. UKC bi moral imeti sistem notranjega nadzora, da zagotovi verodostojne podatke za obračun plač oziroma za vračilo neupravičeno prejetih delov plač.

Inšpektorica je zato v. d. generalnega direktorja UKC Ljubljana Jožetu Golobiču odredila, naj v zvezi z ugotovljenimi zlorabami pri evidentiranju delovnega časa ugotovi, koliko ur so javni uslužbenci v obdobju od marca 2020 do marca 2021 (kar pomeni tudi razširitev obdobja nadzora), v času, ko so bili razporejeni na delo v ortopedski kliniki in za to prejeli plačo z dodatki, dejansko tam delali. Odredila je tudi, da se izvede poračun za neupravičeno izplačane krizne dodatke.

Po izdanem delnem zapisniku o inšpekcijskem nadzoru bo moral UKC Ljubljana v 60 dneh poročati o izvedenih ukrepih. Inšpektorat za delo pa iz svojega področja nadzora ni ugotovil kršitev.