Zavod Hrastovec vztraja pri izselitvi Muzeja norosti iz gradu Cmurek

Zavod Muzej norosti Trate, ki v sicer praznem gradu Cmurek že od leta 2014 uporablja del prostorov za svoje programe in muzejske zbirke, povezane z neveselo preteklostjo tega gradu, ki je bil do leta 2004 psihiatrična ustanova, je proti koncu januarja od Socialnovarstvenega zavoda (SVZ) Hrastovec dobil odpoved soglasja za uporabo teh prostorov. Rok za izselitev se izteka jutri.

Direktorica Muzeja norosti Sonja Bezjak pravi, da jih v teh tridesetih dneh ni nihče poslušal, nihče upošteval njihovih ugovorov, vprašanj in argumentov, nobenega sestanka ali pogovora ni bilo. »Kot da so se dogovorili, da nas uničijo,« pravi razočarana in napoveduje, da bodo v prostorih vztrajali in svoje pravice branili tudi na sodišču, če bo to potrebno.

Lastnica gradu Cmurek, ki je sicer spomenik lokalnega pomena, je država, v njenem imenu pa z njim upravlja SVZ Hrastovec. Po izpraznitvi gradu je ta desetletje prazen sameval, potem pa je v njem začel delovati zavod Muzej norosti, ki se ukvarja z raziskovanjem preteklosti institucionalnega psihiatričnega zdravljenja pri nas, si prizadeva za njegovo dezinstitucinalizacijo, pomaga ljudem s težavami v duševnem razvoju, ob tem pa tudi organizira prireditve, koncerte, razstave - skratka, pomaga, da grad živi, da njegova preteklost ne utone v pozabo in da se na podlagi te preteklosti oblikuje drugačen odnos do drugačnih.


 

Argumenti za izselitev, ki ne držijo

V času delovanja Muzeja norosti so se njegovi predstavniki z SVZ Hrastovec in s pristojnim ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve večkrat pogovarjali o prenosu upravljanja gradu Cmurek na njih, vendar do dejanskega prenosa nikoli ni prišlo. Upravljavec je ostal SVZ Hrastovec in ta jih sedaj hoče na hitro, z argumenti, ki po trditvah Sonje Bezjak ne držijo, izseliti. Trdijo namreč, da so ugotovili, da stavba po potresu na Hrvaškem več ni varna za uporabo in da je Muzej norosti brez dovoljenja Zavoda za varstvo kulturne dediščine in upravljavca posegel v strukturo stavbe s tem, da je ob prenovi nekdanje ambulante prebil vrata v steni ob vhodu.

»O nevarnosti stavbe niso priložili nobenega strokovnega mnenja ali ocene, gre le za oceno njihovega vzdrževalca. Po naši oceni in po mnenju nekaterih drugih strokovnjakov pa grad Cmurek ob hrvaškem potresu ni utrpel omembe vredne škode. Naš poseg v steno gradu pa je bil le v tem, da smo znova odprli v devetdesetih letih s tankim zidcem zazidano vratno odprtino, ki je tam bila že od šestnajstega stoletja in jo je SVZ Hrastovec zazidal prav tako brez soglasja varstvenikov kulturne dediščine,« o argumentih za naglo zahtevo po izselitvi pravi Bezjakova.

Za oceno tega, kako nevaren je grad za bivanje, smo zaprosili mariborsko enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, vendar jasnega odgovora nismo dobili. Sporočili so nam, da so ob rednem nadzoru gradu leta 2019 opazili nekaj razpok in posedkov, vendar da je bil takrat »skoraj celoten objekt popolnoma stabilen.« Takrat so na razpoke namestili mavčne plombe in po letu dni ugotovili, da so ostale nepoškodovane, kar pomeni, da se razpoke ne širijo. Enako nepoškodovane so te plombe tudi še sedaj, na novo pa so se po potresu po njihovih navedbah pojavile razpoke na arkadnem hodniku drugega nadstropja gradu. Vodja mariborske enote ZVKD Srečko Štajnbaher je sporočil še, da za poseg v grajsko steno res niso izdali kulturno varstvenih pogojev in soglasja.


 

Prizadevanja ministrstva s figo v žepu

Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) pravijo, da so zavod Hrastovec zaprosili za strokovno mnenje o varnosti stavbe, ki naj jo da pristojna ustanova. Takšnega mnenja vse doslej na ministrstvu očitno niso imeli in ga še nimajo, pa vendar na prošnje Muzeja norosti niso posegli v postopek izselitve. Sporočili so nam, da ima upravljavec SVZ Hrastovec svoje organe in poslovodstvo, ki imajo pravice in obveznosti v zvezi z upravljanjem stvarnega premoženja države in da zato ministrstvo v njihove sklepe ne posega. Ob tem pa na ministrstvu trdijo, da si »aktualno vodstvo ministrstva dejavno prizadeva za rešitev« in da »razumejo predstavnike zavoda Muzej norosti, ki opravljajo pomembno poslanstvo in želijo ostati v sedanjih prostorih, kot tudi zavod Hrastovec, ki mora ravnati kot dober gospodar. Naša prva skrb v tej fazi velja zagotavljanju varnosti stavbe. Da bi našli rešitev, si bomo na ministrstvu prizadevali še naprej.«

O tem, da si na ministrstvu iskreno prizadevajo za iskanje rešitev, pa Sonja Bezjak dvomi. Ministrstvo jim je namreč na številne prošnje in na predlog za umik sklepa o izselitvi odgovorilo šele v ponedeljek, tik pred iztekom izselitvenega roka, in med drugim zapisalo tudi, da je zaradi njihovega nedovoljenega posega v vratno odprtino » umik preklica soglasja za uporabo prostorov gradu Cmurek povsem neprimeren predlog z vaše strani.«

A Bezjakova pravi, da bodo v gradu vztrajali. »Ker je večina naše dejavnosti vezana prav na preteklost tega gradu, Muzej norosti ne bi mogel smiselno delovati nikjer drugje. To je, kot če bi hoteli iz Prešernove rojstne hiše izseliti Prešernovo hišo. Naša izselitev bi pomenila uničenje zavoda Muzej norosti, zato si bomo prizadevali, da bi mi postali upravljalci gradu.«