Zaščitna oprema: Na pogodbah so podpisi štirih ljudi

Ljubljana – Zaščitna oprema in odgovorno ravnanje je rešilo veliko življenj. »Hvala in vztrajajmo naprej,« je čivknil med sejo vlade zapisal Janez Janša. Na gospodarskem ministrstvu, ki ga vodi Zdravko Počivalšek in je objektivno odgovoren tudi za dogajanje na zavodu za blagovne rezerve, so še včeraj dopolnjevali poročilo o nakupih zaščitne opreme. Več kot trideset strani dokumenta so oddali že v torek, a je nato prišlo navodilo, da ga je treba popraviti. V kabinetu predsednika vlade niso odgovorili na vprašanje, kdo in zakaj je zahteval popravke dokumenta, ki ga je nato sinoči obravnaval – danes pa naj bi jo še zaključil – ministrski kabinet.

Tomi Rumpf, ki ga je za prvega človeka zavoda za blagovne rezerve izbral minister za gospodarstvo, je sicer že zavihal rokave. Podpisal se je že pod prvi aneks k pogodbi in pomagal napisati obsežno poročilo o dogajanju glede nakupov zaščitne opreme v skupni vrednosti 266,6 milijona evrov, ki je tudi pod drobnogledom Nacionalnega preiskovalnega urada.

Iz poročil, ki so jih napisali na gospodarskem, obrambnem in zdravstvenem ministrstvu, je razvidno, da je na zavodu za blagovne rezerve podpisovalo več ljudi. K nekaterim pogodbam – njihova skupna višina znaša 183,7 milijona evrov – pa so bili podpisani tudi aneksi, nabralo se jih je deset v skupni vrednosti 82,9 milijona evrov, z njimi so praviloma privolili v višje cene ali/in podaljšanje roka dobave. A okoliščine posameznih poslov in tudi morebitnih pritiskov, o katerih je govoril namestnik direktorja zavoda za blagovne rezerve Ivan Gale, iz številčnih podatkov ni mogoče ugotavljati, zato bodo ključna dodatna pojasnila vseh vpletenih.



Po besedah ministra za obrambo Mateja Tonina je tako od 59 pogodb, ki jih je sklenil zavod za blagovne rezerve, približno polovica takih, ki »imajo kljukice« medresorske skupine, oziroma približno polovica poslov ni imela odobritve medresorske delovne skupine. Hkrati je medresorska skupina odobrila tudi 13 ponudnikov, s katerimi pogodbe niso bile sklenjene.

Med vzroki za to je navedel, da so se nekatere pogodbe sklepale pred oblikovanjem skupine, »drugi razlog pa je, da so se še vedno sklenile pogodbe, kjer ni bilo teh kljukic«. V določenem trenutku je skupina nehala delovati, ker je bilo na »zalogi« več ponudnikov, ki so ustrezali pogojem, a blagovne rezerve niso sklepale pogodb, je dodal. »Glede tega pa morajo oni povedati, zakaj jih niso sklepali, ali niso imeli več finančnih virov ali zaradi česa drugega,« je dodal.



Pod črto pa je Matej Tonin poudaril, da je pomembno, da je bilo Sloveniji zagotovljene dovolj opreme, »dobesedno v vojnem stanju«. Vsi pa so s svoje funkcije delovali tako, da bi pospešili postopke nabav. »Tudi Ivan Gale je pošiljal na medresorsko skupino sporočila, da naj se določeni postopki pospešijo. Pa mu ne moremo očitati, da je lobiral,« je še dodal in nadaljeval, da razume tudi ljudi na zavodu za blagovne rezerve, da so izgoreli.

Po njegovem prepričanju je treba izpostaviti tiste, ki so vojni dobičkarji, ki so se v teh zgodbah neupravičeno okoristili ali drugemu omogočili neupravičeno korist. Ker so se nabave plačevale v tujini, predvsem na Kitajskem, kjer so se razmere (povpraševanje in cene) hitro spreminjale, bo težko ugotoviti, kaj je res bilo narobe in kaj posledica velikega povpraševanja po zaščitni opremi.



Priložnost za dodatno razčiščevanje navedenih podatkov bo v državnem zboru že v torek, ko bo na vrsti izredna seja komisije za nadzor javnih financ, na kateri naj bi razpravljali o gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev za nakup zaščitne opreme. Če ne drugje, je moč pričakovati, da bodo vladno poročilo o nabavi in stanju zaščitne opreme najprej tam pretresali poslanci, nato pa gotovo še ob interpelaciji zoper ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška, ki so jo v LMŠ že skoraj napisali in jo bodo po usklajevanju s SD, Levico in SAB najverjetneje vložili že takoj po praznikih, ter v preiskovalni komisiji o nabavi zaščitne opreme, ki jo napovedujejo v opoziciji.

Kdaj natančno bo ta ustanovljena, še ni jasno, saj je mogoče pričakovati, da si bo opozicija – za ustanovitev je potrebna najmanj tretjina poslancev – pri njeni ustanovitvi in izbiri fokusa vzela nekoliko več časa.