Zaradi medicine dela bi tožili državo

Velenje – Zdravstveni dom Velenje je na področju medicine dela, prometa in športa (MDPŠ) odvisen od že upokojenih zdravnikov, pravi direktor Janko Šteharnik. Specializacij dve leti sploh niso razpisali, pet letos razpisanih ni dobil noben zdravstveni dom. Tudi če bi jih, je Šteharnik prepričan, da to ni rešitev: »Tisti dan, ko specializant zaključi specializacijo, ga zasebni kapital odkupi.« Šteharnik napoveduje tožbo, pristojni pa pripravljajo spremembe v medicini dela, za katere vsi ugotavljajo, da so nujne.

»V naši občini imamo štiri zdravnike medicine dela, ki so starejši od 60 let, v ZD Velenje je samo en, ki je zaposlen za polovični delovni čas, ostale delajo kot upokojenke. Celotna koroška regija je brez enega mladega zdravnika. Specializira pa ena sama oseba, za katero že danes vemo, da bo ostala v Ljubljani,« razlaga Šteharnik. Zaveda se, da v Velenju ta hip lahko ostanejo brez zdravnika s področja medicine dela, prometa in športa: »Če upokojeni zdravniki ne bodo več hodili na delo, lahko zapremo. Za nas bi bilo to v bistvu dobro, ker bi zmanjšali izgubo. Zaradi načina, ki ga je postavila država, lahko v Velenju medicino dela in športa ohrani in dolgoročno izpelje le zasebni sektor.«



Šteharnik razlaga, da so težave po vsej Sloveniji in da o tožbi razmišlja več javnih zavodov: »Ne zato, da bi kaj dobili, ampak da bi prebivalci dobili primeren servis. Trg je namreč znižal cene in vi ste pregledani samo za to, da dobite potrdilo, ne pa za to, da se vam ugotovi resnično stanje. Poznamo primere, ko 80-letnik pride podaljšat vozniško dovoljenje in mu pri nas ne moremo ustreči, ker smo vključili psihologa, zasebnik pa mu ga podaljša. Samo da je plačano.« Medicina dela, prometa in športa se namreč ne financira iz javnih sredstev.

Težave po vsej državi

Težav se zavedajo tudi na ministrstvu za zdravje in v Zdravniški zbornici Slovenije (ZZS). Iz ZZS so odgovorili, da različne zdravstvene ustanove navajajo, da je zaradi pomanjkanja specialistov ogroženo njihovo delovanje: »Prav tako se nam skoraj vsak teden oglašajo mladi zdravniki, ki bi želeli specializirati MDPŠ, še posebno se zanimajo za medicino športa.« Z ministrstva sporočajo, da so glede na število prebivalcev s specialisti medicine dela najslabše preskrbljeni na območju Novega mesta, sledita Koper in Murska Sobota.



Zbornica je od leta 2003 do leta 2016 odobrila vse vloge za te specializacije, v letih 2017 in 2018 pa jih sploh niso razpisali. Na ministrstvu pojasnjujejo, da je vzrok zakon o zdravniški službi, ki določa, da se zdravniki lahko usposabljajo le pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe in v primeru medicine dela je to velika težava. Ministrstvo bo ob naslednji spremembi zakona odprlo razpravo, da bi zdravnike lahko usposabljali tudi pri izvajalcih, ki niso del javne zdravstvene mreže.

Nujne spremembe

Zbornica je letos prejela 30 izraženih potreb po specializantih MDPŠ, razpisala pa pet specializacij, ki jih plačajo izvajalci sami. Dobile jih bodo ustanove, »pri katerih je bil ugotovljen največji javni interes«, in sicer po eno mesto ministrstvo za notranje zadeve, ministrstvo za obrambo in URI Soča, dve mesti pa UKC Ljubljana. V ZZS upajo, da bodo tri nove specializacije lahko odobrili na razpisu prihodnje leto.

Šteharnik predlaga, da bi medicino dela, prometa in športa uredili po vzoru notariata: »Da se predpišejo cene, podeli število koncesij in uredi trg.« Njegovega predloga pristojni ne komentirajo. Z ministrstva so pojasnili, da težave zaznavajo, da je razprava potrebna, a mora vključevati stroko. V letih 2017 in 2018 so izvedli ciljno-raziskovalni projekt ovrednotenja izvajanja dejavnosti medicine dela, rezultati pa bodo podlaga za predloge in usmeritve za prihodnje. Prve predloge morebitnih sprememb naj bi izvajalci pripravili januarja.