Za prekinitev stikov praviloma ni razlogov

Ljubljana – »Hči je bila v četrtek na stiku pri svojem očetu. Ko sem zvečer prišla ponjo, mi je nekdanji partner rekel, da deklica ne bo šla z mano domov, ker ji on lahko zagotovi boljše pogoje za preživljanje karantene. Dejstvo, da se s tem ne strinjam, in argumenti, da je takšno ravnanje v nasprotju z dogovorom o stikih, ki ga je potrdilo sodišče, ga ni premaknilo.« Sodišča se v teh dneh ukvarjajo s številnimi predlogi, povezanimi z urejanjem stikov otrok ločenih staršev. O čemer je več različnih pogledov.

Od 12. marca do 2. aprila, torej v treh tednih, je bilo vloženih 64 predlogov za izdajo začasne odredbe v družinskih zadevah. Za primerjavo: prejšnji mesec je bilo vloženih 62 predlogov.

Vprašanje o stikih, ki so urejeni s sodno poravnavo ali odločbo, se je pojavilo ob sprejetju odloka o prepovedi gibanja zunaj občin. »Naše priporočilo je, da je treba spoštovati vsa priporočila. Na prvem mestu sta zdravje in življenje,« je za TV Slovenija pred dnevi odgovorila ministrica za pravosodje Liljana Kozlovič in poudarila, da je tolmačenje omejitve tako, da je med izjeme mogoče šteti tudi vzdrževanje stikov. Hkrati je starše pozvala, naj razmer ne izkoriščajo in tudi, naj uporabljajo tehnična sredstva. Če se nikakor ne morejo sporazumeti, naj se obrnejo na sodišče.



Z načelnim mnenjem se je odzval tudi varuh človekovih pravic, ki zagovarja stališče, da ukrep omejitve gibanja na občino bivališča ne bi smel omejevati družinskega življenja starša in otroka, ki živita v različnih občinah. Če bi se kljub temu zgodilo, da bi bil eden od staršev v takem primeru kaznovan za prekršek o zakonu o nalezljivih boleznih, lahko uporabi za to predvidena pravna sredstva.

Dogovor v otrokovo korist

Na eni strani sta tehtanje med varovanjem zdravja in pravico do družinskega življenja, na drugi pa tudi stari spori in zamere.
Zaradi številnih dilem je svoje razumevanje včeraj podalo tudi vrhovno sodišče. »Nastale izredne razmere pri starših, ki živijo ločeno, in njihovih otrocih povzročajo hude stiske ter velikokrat tudi željo, da bi bili neposredni stiki z enim od staršev, pri katerem otrok ne živi, za čas epidemije povsem preprečeni. Menimo, da za takšen ukrep, če na strani staršev ali otroka oziroma drugih bližnjih, ki živijo v skupnem gospodinjstvu, ni kakšnih rizičnih okoliščin, ki jih uvrščajo v posebno ranljivo skupino, praviloma ni razlogov,« je stališče sodišča.

Drugače pa je v primerih stikov pod nadzorom, ki se izvajajo na centrih za socialno delo. Ti imajo med epidemijo neposredne stike s strankami le v nujnih primerih. Če bodo izredne razmere trajale daljše obdobje, bodo morala sodišča poiskati drugačno rešitev, na predlog staršev in upoštevajoč okoliščine posameznega primera.

»Starši so tisti, ki najbolje poznajo svoje otroke in razmere, v katerih živijo. V največjo korist otrok bi bilo, če bi staršem ob upoštevanju vseh ukrepov države za zaščito ranljivih skupin prebivalstva uspelo, da sami oblikujejo tak začasni dogovor o načinu izvrševanja stikov, ki bi bil otroku, staršem in njihovim bližnjim najmanj v škodo. Le v primeru, da se starši ne morejo sporazumeti, o teh vprašanjih odloča sodišče, pri čemer upošteva vse pomembne okoliščine posameznega primera,« svetuje vrhovno sodišče.



Hkrati pa so pojasnili, da v času epidemije v družinskih zadevah sodišča odločajo o predlogih za izdajo začasne odredbe ter za izreke ukrepov za varstvo koristi otroka po družinskem zakoniku in po zakonu preprečevanja nasilja v družini. Vendar pa pri predlogih za začasno odredbo ne opravljajo procesnih in izvršilnih dejanj, ki zahtevajo osebne stike izvršiteljev in udeležencev, razen če je nujno zaradi odvrnitve nevarnosti za življenje in zdravje.