»Za pametna mesta so potrebni pametni ljudje«

Maribor – Drugo največje slovensko mesto ima ob gospodarski v zadnjem desetletju tudi stalno krizo vodenja. Zapleti so spremljali že oba županska mandata Franca Kanglerja, ki ga je odnesla tako imenovana mariborska vstaja leta 2012, nič drugače ni z njegovim naslednikom Andrejem Fištravcem. Oba se znova potegujeta za župansko funkcijo, ob tem pa imata kar šestnajst konkurentov, s čimer je Maribor vsaj po številu županskih kandidatov rekorder med vsemi občinami.

Maribor, ki je tudi eno redkih ne samo slovenskih, temveč tudi evropskih mest, v katerih se je število prebivalcev v zadnjem obdobju zmanjšalo, je v preteklih štirih letih še dodatno nazadoval. Tako kaže večina statističnih podatkov, z nekaj redkimi izjemami, kot sta zmanjšanje števila brezposelnih, kar je predvsem posledica vsesplošne konjunkture in še dodatnega zaposlovanja Mariborčanov v sosednji Avstriji, ter povečanje turističnega obiska. Mandat župana Andreja Fištravca je potekal predvsem v znamenju obljub, napovedi in megalomanskih projektov, prav nobeden od njih pa ni bil realiziran.

Lov na investitorje

Fištravec se je prelevil v nekakšnega svetovnega popotnika pri iskanju investitorjev, skupni stroški njegovih popotovanj po svetu, predvsem na Kitajsko, pa so se povzpeli že na četrt milijona evrov, vendar konkretnih rezultatov ni.

Nekatere mariborske družbe so sicer res v kitajski lasti, denimo Aerodrom Maribor, a gre praviloma za naložbene kanale, s katerimi občina nima nič opraviti. Vendar je Fištravec kljub temu tako rekoč vsako naložbo pripisal kar sebi, pa četudi za večino – najbolj zgovorna primera sta Tam Europe in Magna – županstvo ni imelo nobenih zaslug. Poleg tega je nekaj kitajskih projektov vmes tudi že klavrno propadlo (Vinag, televizijska postaja RTS24), mariborsko letališče še vedno bolj ali manj sameva, kitajski lastniki podjetja pa že dva meseca zamujajo s plačilom najemnine državi.

Kritična nekdanja župana

Nekdanji župan Alojz Križman pravi, da je v zadnjih šestih letih mesto zastalo. »Župan Fištravec je ob sebi zbral ekipo brez izkušenj in brez sposobnosti resnega načrtovanja. Nerealnosti v zvezi z morebitnimi kitajskimi in drugimi investicijami je bilo toliko, da nismo izpolnili niti že pripravljene investicije v Mariborsko mestno knjižnico, ki se zdaj bojuje za svoj obstoj v nemogočih prostorskih razmerah. Dolgoletno učenje te ekipe je na koncu nakazalo nekatere zadeve, kot so obnova mestnega prometa, začetek nadaljevanja gradnje Ljudskega vrta, podvoz pod železniško progo na Ljubljanski cesti, priprava na južno obvoznico, projekt športno-rekreacijskega centra Pohorje, vendar vsi ti začetki niso realno zagotovilo za realizacijo teh projektov, saj ob isti ekipi ni nikakršnih zagotovil, da bodo dela potekala drugače. Prav tako ni jasnega odgovora na vprašanje, ali je mesto danes še bolj zadolženo kot pred šestimi leti in zakaj,« pravi Križman.



Podobno kritičen je Boris Sovič, ki je mesto vodil med letoma 1998 in 2006. »Zaradi spornega delovanja lokalne politike in posledičnega odplavljanja in naplavljanja lokalnih političnih struktur, izgubljenih priložnosti in neizvedbe pomembnih razvojnih projektov lahko v primeru Maribora govorimo o izgubljenem desetletju. Nerealizirana univerzijada, investicijsko podrealiziran projekt EPK, zastoji pri infrastrukturi in urbanem razvoju so samo nekateri izmed teh primerov. Nedavna kriza je Maribor še bolj oddaljila od Slovenije, saj so na mnogih področjih trendi v državi že nad predkrizno ravnjo, v Mariboru še ne. Južne obvoznice še ne gradijo, severne niti ne načrtujejo, povezovalne ceste v glavnem stojijo, morebiti tudi to prispeva, da je skoraj polovico več prometnih nesreč na prebivalca, kot je slovensko povprečje. Župan lahko največ stori za prebivalce mesta, če poskrbi za učinkovito in pregledno izvajanje svojih pristojnosti, torej, da zagotovi profesionalno, učinkovito in v javno korist usmerjeno mestno upravo in javne službe,« meni Sovič.

Kolaps gradbenih projektov

Ob velikih globalnih načrtih je Fištravec skoraj povsem pozabil, kakšne so pristojnosti in naloge župana. Morda je najbolj simptomatičen primer Koroška cesta, za katero so za študije in različne ad hoc rešitve porabili že skoraj sto tisočakov, na koncu pa razen nekaj talnih oznak in na neprimernih lokacijah v loncih postavljenih dreves ni nobenih sprememb. Ves mandat je župan ponujal povsem neustrezne predloge tudi za rešitev prostorske stiske Mariborske knjižnice, večina občinskih cest je v slabem stanju, nujno bi bilo treba začeti graditi sedemdeset kilometrov novega kanalizacijskega omrežja, pri gradnji kolesarskih stez in športne infrastrukture so Maribor prehiteli celo v miniaturni sosednji občini Ruše.

Brez realizacije je ostala obnova in rekonstrukcija kopališča Mariborski otok, v podjetju, ki naj bi sodelovalo v tem projektu javno-zasebnega partnerstva, pa so že obupali. Prav tako so že obupali v Umetnostni galeriji Maribor, saj je naložba izpadla iz vseh kombinacij in se ne omenja več. Stanovanjska gradnja je skoraj povsem zastala, o čemer najbolje priča število izdanih gradbenih dovoljenj. Če je Maribor še pred desetletjem na tem področju dosegal sedemdeset odstotkov slovenskega povprečja, je zdaj na štiridesetih odstotkih. Z izjemo zasebnih investitorjev se je povsem ustavila obnova starega mestnega jedra, saj zadnja bolj velikopotezna obnova mestnega središča sega v leto 2011, ko je bil odprt Trg Leona Štuklja.


 

Kadrovske rošade

Posebna zgodba so stalne menjave na vodilnih mestih na občini in v občinskih podjetjih. V Fištravčevem mandatu je bilo na čelu občinske uprave že šest direktorjev, v komunalnem podjetju Nigrad se je v zadnjih štirih letih prav tako zamenjalo šest in še 14 nadzornikov. Nekateri županovi sodelavci in svetovalci so se znašli v kazenskih postopkih, v Fištravčevem kabinetu je zaposlenih 34 ljudi, župan pa ima štiri predstavnike za stike z javnostjo. Stroški delovanja kabineta naj bi tako brez stroškov dela letos znašali četrt milijona evrov – še enkrat več kot v času njegovega predhodnika. Vzporedno z naraščanjem števila zaposlenih pa se je paradoksalno zmanjševalo število svetnikov v mestnem svetu, ki so bili leta 2014 izvoljeni na Listi župana Andreja Fištravca; od začetnih 17 jih bo konec županskega mandata na listi dočakalo devet, drugi so izstopili. Prav tako ga je zapustila večina somišljenikov, ki so ga ob vstajniških pohodih pred šestimi leti goreče podpirali, med njimi pa je bilo tudi kar nekaj znanih Mariborčanov, ki so se kasneje za podporo posuli s pepelom.

Nekaj dobrih potez je Fištravcu le treba priznati. Občini je uspelo odplačati dolg do Iskre, ki je mesto tožila zaradi opuščenega projekta že nameščenih zloglasnih radarjev, v veliki meri ima Marprom obnovljen avtobusni vozni park, letos so uredili tudi sodobnejše zavetišče za brezdomce. Reševal je infrastrukturo na Pohorju, kjer bi lahko turizem po stečaju Športnega centra Pohorje brez angažiranja občinskega podjetja Marprom tudi povsem kolapsiral, in zagotovil sredstva za začetek obnove južne tribune stadiona Ljudski vrt, čeprav na škodo drugih programov. A tukaj se seznam že skoraj konča. Pričakovanja tako imenovanih vstajnikov, ki so si od svojega »vstajniškega« župana – tako se Fištravec še vedno označuje – obetali radikalno drugačen način vodenja mesta, skupaj s participatornim proračunom, so se tako izkazala za povsem utopična.
 

Pametno mesto

Fištravec v svojih predvolilnih nastopih poudarja, da je »mestu vrnil dostojanstvo«, za novo kandidaturo pa se je odločil, ker mu je menda uspelo doseči, da je Maribor »v največjem investicijskem zagonu v zadnjih dvajsetih letih«. Ne samo sprehod po ulicah in trgih ali vožnja po občinskih cestah, tudi vsi kazalci in statistika kažejo povsem drugačno stanje. Res je tudi precej težav, na katere občina nima vpliva, kot je, denimo, negotova usoda večine pohorskih in številnih mariborskih hotelov, ki so v stečaju ali so zaradi prezadolženosti naprodaj, vendar je turizem dejavnost, v kateri je pomembno usklajeno delovanje vseh. In tudi tukaj se zdi, da se Fištravec ubada predvsem s kadrovanjem oziroma nastavljanjem svojih kandidatov, čeprav mu direktorice zavoda za turizem Doris Urbančič Windisch kljub večkratnim poskusom ni uspelo razrešiti s položaja.

Maribor se je vključil v program Pametno mesto (Smart City), v okviru katerega že tri leta deluje tudi platforma Upside, kjer lahko meščani prek aplikacije Izboljšajmo Maribor posredujejo svoje želje in ideje. In kakšen je rezultat? Sila boren, na občini ne spremljajo rezultatov teh pobud, ki so po njihovem mnenju »še en korak k vzpostavitvi trajnostnega razvoja urbanega okolja«, uporabniki pa praviloma prejmejo le avtomatsko generiran odgovor.