Za LGBTIQ+ osebe med prazniki še posebej težko

Veliko LGBTIQ+ oseb s procesom razkritja izgubi pomembne osebe v svojem življenju – velikokrat je to tudi primarna družina, torej starši, babice, dedki, tete, strici in ostali,  s katerimi naj bi med drugim preživljali tudi praznične dneve pred nastopom novega leta. Nekatere osebe se kljub ne-varnemu okolju vračajo v družinsko okrožje in se izpostavljajo stresu, ki vpliva na njihovo duševno zdravje, opozarjajo v Društvu Parada ponosa.

V letu 2021 je medijsko podjetje PinkNews izvajalo kampanjo z naslovom »Vse, kar si želim za božič, je biti jaz«. Zgodbe 7.500 posameznikov, ki so jih spraševali o počutju med razniki, so razkrile, da se mnogi v družinskem okolju prostovoljno ali prisilno odločijo nerazkriti spolno usmerjenost ali identiteto, kako se soočajo s pritiski po »ustaliti se« in si poiskati partnerja in oblikovati družino.. Kar 82 odstotkov jih je odgovorilo, da se jim zdi, da morajo skrivati, kdo so, 10 odstotkov pa jih je dejalo, da nameravajo letošnje praznike preživeti sami.

Zadrževanje resnice je naporno

»Osamljeno je. Kot queer oseba moraš imeti neverjetno srečo s primarno družino ali pa biti med prazniki skorajda v krogu izbrane družine. Nisem še razkrita, zato me tišina in zadrževanje resnice pogosto prizadene. Nenehna vprašanja o fantih postajajo vse težje obvladljiva,« je zapisala ena.

Kar 68 odstotkov anketiranih je izjavilo, da so zanje počitnice bolj stresne, ker so LGBT+. Anketa ugotavlja, da je božič za LGBT+ osebe čas »krivde in sramu.«

Čeprav je PinkNews medij, ki primarno deluje v Veliki Britaniji, izkušnje oseb LGBTIQ+ v Sloveniji niso veliko drugačne oziroma boljše. Kot navaja koordinatorica programa SQVOT (program Društva Parada ponosa za zmanjševanje tveganja za brezdomnost in stanovanjsko izključenost LGBTIQ+ mladih) Vesna Štefanec je v raziskovalnem poročilu Ljubo doma? Bivanjske razmere LGBTIQ+ oseb v Sloveniji  23  odstotkov od 250 sodelujočih poročalo, da morajo v svojem trenutnem bivališču skrivati svojo LGBTIQ+ identiteto, ker se bojijo za svojo varnost.  Podatki kažejo, da je približno tretjina (28 odstotkov) mladih LGBTIQ+ oseb, ki so izpolnile vprašalnik, v veliki meri ekonomsko odvisna od svojih staršev. Skoraj šestdeset odstotkov teh oseb trenutno prebiva pri starših ali skrbnikih kar njihovo ekonomsko odvisnost dodatno poglablja. Več kot polovica vprašanih prikriva svojo LGBTIQ+ identiteto zaradi strahu za svojo varnost in doživlja psihično nasilje, več kot desetina tudi ekonomsko in fizično nasilje.

Izbrana družina

»Posledično veliko LGBTIQ+ oseb praznike raje preživlja s t. i. izbrano družino. Torej ljudmi, s katerimi smo ali nismo sorodstveno povezani ter imajo enako vlogo, kot naj bi jo imela primarna družina,« je dejala Vesna Štefanec.

V Društvu Parada ponosa ob tem opozarjajo, da so »normativi glede t. i. pravilne družine in pravilnega preživljanja praznikov v naši družbi še vedno zelo prisotni. Zato je pomembno, da ozaveščamo in opozarjamo, da so izbrane družine prav tako – če ne celo bolj – legitimne ter da nam lahko dajo enako ali še več kot primarne družine. Imeti ob sebi osebe, ki predstavljajo varnost, udobje in dom, pomembno vpliva tudi na duševno zdravje – s podporo in ljubeznijo lažje premagujemo stresne situacije, čustveno bolečino, depresijo, tesnobo in druge podobne težave, s katerimi se morda srečujemo.«