Z mejnim nadzorom spet v stare čase

Skladno z včerajšnjo vladno odločitvijo bo Slovenija sledila nedavnemu ukrepu Italije in spet vzpostavila nadzor na hrvaški in madžarski meji. S tem bo začasno ukinila schengensko ureditev na notranjih mejah s svojima sosedama, kar bo – enako kot na slovensko-italijanski meji – začelo veljati jutri. V gospodarstvu večjih negativnih vplivov ne pričakujejo.

»V zadnjih dneh spremljamo zelo skrb vzbujajoče stanje v naši soseščini: nadaljuje se ruska vojaška agresija nad Ukrajino, močno so zaostrene tudi razmere na Bližnjem vzhodu. Prav tako so nas spet pretresli nedavni teroristični napadi v nekaterih državah članicah,« so odločitev o ponovni uvedbi mejnega nadzora s Hrvaško in Madžarsko pojasnili na ministrstvu za notranje zadeve. Pred dnevi je enak ukrep napovedala Italija, že pred tem pa je nadzor na meji s Slovenijo podaljšala Avstrija.

Slovenija se pri uvedbi tega ukrepa sklicuje tudi na podatke, da se pripadniki različnih terorističnih in ekstremističnih gibanj ter skupin umikajo z območij oboroženih spopadov, da bi se izognili morebitnim posledicam za svoja dejanja ali celo z namero, da bi v nadaljevanju ogrozili našo varnost in stabilnost. »Obstaja tveganje, da bi se te osebe, tudi s pomočjo storitev tihotapskih mrež, infiltrirale v mešane migracijske tokove in poskušale na nedovoljen način vstopiti v Slovenijo, kjer je bilo letos do 15. oktobra zaznanih že 48.076 nedovoljenih prehodov notranje meje,« so zapisali v vladnem sporočilu. Kot smo že včeraj pisali, strokovnjaki za varnost vzpostavitev mejnega nadzora vidijo predvsem v problematiki ilegalnih migracij.

Tri skupine mejnih prehodov

Na meji s Hrvaško bo redni policijski nadzor vzpostavljen na dvanajstih cestnih in železniških prehodih, ki bodo namenjeni vsemu mednarodnemu prometu. Po naših informacijah bodo to vsi večji mejni prehodi (med njimi Sečovlje, Dragonja, Sočerga, Starod, Jelšane, Obrežje, Gruškovje, Petišovci). Dvanajst drugih mejnih prehodov (med njimi Podgorje, Babno Polje, Slovenska vas, Orešje) pa bo namenjenih le državljanom Slovenije, Evropske unije in tistim, ki izpolnjujejo posebne pogoje po pravu EU. Tu bo policijski nadzor le občasen. Na meji z Madžarsko bodo za splošni mednarodni promet namenjeni mejni prehodi Dolga vas, Pince in Hodoš, preostali pa samo za državljane EU. Vzpostavljeni pa bodo tudi maloobmejni prehodi, ki jih lahko uporabljajo le tisti, ki so imeli to pravico po sporazumu o maloobmejnem sodelovanju (denimo dvolastniki).

.Na meji s Hrvaško bo redni policijski nadzor vzpostavljen na dvanajstih cestnih in železniških prehodih, ki bodo namenjeni vsemu mednarodnemu prometu. FOTO:Jože Suhadolnik/Delo

Po besedah direktorja uprave uniformirane Policije Marka Gašperlina so pri uvedbi mejnega nadzora želeli čim manj vplivati na vsakdanje življenje ljudi. Začasno opustitev schengenske ureditve bodo najprej uvedli za deset dni, kar bo mogoče podaljševati za nadaljnjih 20 dni, a ne dlje kot dva meseca. Če bodo razlogi za nadaljevanje mejnega nadzora še obstajali, bo treba uporabiti drugi zakonodajni ukrep iz schengenske zakonodaje. Policisti na hrvaški meji bodo nadzor izvajali v okviru obmejne infrastrukture (četudi ne bodo več sedeli v nekdanjih kabinah), medtem ko bodo na madžarski meji vzpostavili šotore, kakršne smo poznali med pandemijo covida-19.

Gospodarstvo ne pričakuje večjih pretresov

»Kot je iz razpoložljivih informacij razumeti, gre za selektivni nadzor potnikov in nikakor blaga, kar v praksi že izvaja Avstrija na slovensko-avstrijski meji. Zato ne pričakujemo negativnih vplivov na pretok blaga oziroma izvajanje prevozov,« je v prvi oceni vladnega ukrepa dejal direktor združenja za promet na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Robert Sever. Meni, da bo morda nekoliko upočasnjen prevoz potnikov, predvsem v primeru državljanov držav zunaj Evropske unije.

»Upamo pa, da bo to le kratkoročen ukrep, saj otežen prehod meja v slovenski Istri obremenjuje način življenja ljudi, ki smo zgodovinsko, kulturno ter pogosto tudi družinsko in poslovno zelo tesno povezani,« se je na ukrepe Slovenije in Italije odzval koprski župan Aleš Bržan.