Z goltanjem antibiotikov smo postali odporni na protimikrobna zdravila

Če se države EU v sodelovanju z državami Evropskega gospodarskega območja (EGP) ne bodo pravilno in pravi čas lotile naraščajoče odpornosti ljudi na protimikrobna zdravila, tvegajo, da bo do leta 2050 samo na njihovem območju 390.000 smrtnih primerov na leto več. Odpornosti na protimikrobna zdravila v svetu sicer pripisujejo več kot 1,3 milijona smrti vsako leto, v evropskem gospodarskem območju pa 35.000 ali skoraj sto na dan.

Zdravstvene stroke pa ne skrbi le podatek, po katerem je v Evropi že vsaka peta bakterijska okužba odporna na antibiotike; v nekaterih državah ta številka dosega celo 40 odstotkov. Skrb vzbujajoče so tudi gospodarske posledice. Po podatkih evropske komisije odpornost na protimikrobna zdravila, kamor sodijo antibiotiki, antimikotiki, antiparazitiki in protivirusna zdravila, države EU in EGP stane več kot 11 milijard evrov na leto. Združeni narodi tačas ocenjujejo, da bo ta, »eden najbolj nujnih javnozdravstvenih izzivov«, zdravstvene sisteme na globalni ravni do leta 2050 stal dodaten bilijon ameriških dolarjev.

Odpornost na protimikrobna zdravila je bila leta 2021, navaja evropska komisija, neposredno odgovorna za okrog 1,2 milijona smrti po vsem svetu in je istega leta prispevala k dodatnim 4,7 milijona smrti. Zastrašujoča pa je ocena, po kateri bi lahko do leta 2050 zaradi odpornih bakterij po vsem svetu brez nujnih ukrepov umrlo več kot 8,2 milijona ljudi.

Države članice Združenih narodov so se vključno s članicami EU zavezale ukrepati na osnovi t. i. deklaracije o okrepitvi ukrepov proti odpornosti na protimikrobna zdravila. Ta narekuje zmanjšanje globalnih smrtnih primerov iz naslova omenjene odpornosti za deset odstotkov do leta 2030 ter zmanjšanje uporabe antibiotikov v kmetijsko-živilskem sektorju in obenem poziva h krepitvi raziskav in razvoja, saj stroka ugotavlja, da kljub resni grožnji v razvoju novih protimikrobnih zdravil ni želenega napredka. Ker na trgu ni novih antimikrobnih zdravil oziroma je v fazi predkliničnih in kliničnih preizkušanj malo novih antibiotikov, se je stroka primorana osredotočiti na ohranjanje obstoječih antibiotikov.

Kako resno grožnjo evropska komisija vidi v odpornosti na protimikrobna zdravila, dokazuje dejstvo, da je boj proti odpornosti vključila tudi v eno svojih največjih reform zadnjih dvajsetih let – to je v reformo zakonodaje EU o zdravilih.

Do 2050 lahko zaradi odpornih bakterij brez nujnih ukrepov v svetu umre več kot 8,2 milijona ljudi. FOTO: PR

Antibiotiki in protimikrobna zdravila namreč postajajo neučinkoviti, ker bakterije odpornost nanje razvijajo zaradi čezmerne in napačne rabe. Kar okrog 90 odstotkov antibiotikov se porabi zunaj bolnišnic, pri čemer se okrog 75 odstotkov antibiotikov uporablja za okužbe dihalnih poti, ki jih najpogosteje povzročajo virusi; antibiotiki pri takšnih indikacijah ne pomagajo k ozdravitvi. Nasprotno: spodbujajo razvoj bakterijskih mutacij, odpornih na antibiotike.

Polovica ljudi ne ve, da antibiotiki niso učinkoviti proti virusom

Po raziskavi Eurobarometra o odpornosti na protimikrobna zdravila iz leta 2022 je znanje o antibiotikih v EU še vedno nezadostno. Le polovica anketirancev namreč ve, da antibiotiki niso učinkoviti proti virusom, skoraj vsak deseti državljan EU jemlje antibiotike brez recepta, še vedno pa obstajajo tudi velike razlike v ozaveščenosti med državami članicami. Primer dobre prakse je Francija, kjer jim je uspelo z izobraževanjem državljanov s petletno javno kampanjo zunajbolnišnično porabo antibiotikov zmanjšati za 25 odstotkov.

Poročilo Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) iz začetka oktobra navaja, da bi lahko s cepljenjem proti 23 patogenom zmanjšali potrebo po antibiotikih za 22 odstotkov oziroma za 2,5 milijarde definiranih dnevnih odmerkov na globalni ravni vsako leto.