Nemški parlament zavrnil zakon o omejevanju priseljevanja

Nemški parlament je danes s tesno večino zavrnil zakon o omejevanju priseljevanja, ki ga je predlagala konservativna unija CDU/CSU, podpira pa ga tudi skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD). Za predlog zakona je glasovalo 338 poslancev, 349 jih je bilo proti, pet pa vzdržanih, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Prelomno sodelovanje s skrajno desnico

S predlogom sta želeli konservativna CDU/CSU ter njen kanclerski kandidat Friedrich Merz ob zaostritvi migracijske zakonodaje omejiti združevanje družin priseljencev in razširiti pooblastila mejne policije.

Prekršen tabu sodelovanja s skrajnimi strankami

V sredo je bundestag ob podpori AfD s tesno večino podprl za vlado sicer nezavezujoč predlog Merza o zavračanju prosilcev za azil na nemških mejah. S tem je bil v Nemčiji prekršen dolgoletni tabu sodelovanja s skrajnimi strankami. Merz je s tem manevrom, ki so ga druge stranke obsodile kot kršitev požarnega zidu proti sodelovanju s skrajnimi strankami, sprožil ogorčenje.

S t.i. zakonom o omejitvi pritoka tujcev, o katerem je danes razpravljal in glasoval bundestag, naj bi po predlogu CDU/CSU preprečili združevanje družin tujcev, ki jim v Nemčiji azil ni odobren, a so upravičeni do subsidiarne zaščite in lahko začasno ostanejo v državi iz drugih razlogov. Od leta 2018 lahko vsak mesec iz humanitarnih razlogov v Nemčijo pride 1000 sorodnikov oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite. Zakon bi poleg tega nemški zvezni policiji dal pooblastila za pridržanje in izgon migrantov.

CDU bo še ta teden v parlamentu predlagala zaostritev azilnih pravil

Socialni demokrati (SPD) nemškega kanclerja Olafa Scholza, ki osnutku zakona nasprotujejo, so napovedali možnost ustavne presoje zakona, če bi bil sprejet. Podporo predlogu so danes odrekli tudi liberalci (FDP), ki so neuspešno predlagali, da bi predlog vrnili v obravnavo na pristojni odbor, pred glasovanjem pa bi stranke oblikovale sprejemljiv kompromis, s katerim bi se izognili odvisnosti volilnega izida od podpore AfD.

Nemški mediji so sprva poročali, da je za predlog glasovalo 338, proti 350 poslancev, pet pa vzdržanih. Kasneje so izid glasovanja popravili na 349 glasov proti.

Proti predlogu so glasovali poslanci SPD in Zelenih. Sopredsednica AfD Alice Weidel je sporočila, da je njena stranka soglasno podprla predlog. 12 poslancev CDU/CSU in 16 poslancev FDP pa glasu ni oddalo. Še pet poslancev FDP se je vzdržalo, dva sta glasovala proti.

Scholz: SPD nikoli ne bo sodeloval s skrajno desnico

Scholz je danes obljubil, da njegova stranka SPD nikoli ne bo sodelovala s skrajno desnico. »Kdor se spoprijatelji s skrajno desnico, kapitulira pred skrajneži. Kdor si enkrat poda roko s skrajno desnico, jo naredi sprejemljivo in s tem tudi strup, ki ga že leta razpršuje po naši državi. Boljše rešitve je mogoče najti v sredini kot v zavezništvu s skrajneži,« je dodal.

Vodja poslanske skupine SPD Rolf Mützenich se je po glasovanju zahvalil poslancem iz vrst CDU/CSU, ki niso podprli Merzovega predloga. Prepričan je, da je Merz doživel dva poraza. Prvič mu je spodletelo, ko se je skušal približati AfD, drugič pa, ko ga je zavrnila večina poslancev v bundestagu, je pojasnil.

Prav tako je poudaril, da se bodo morali volivci 23. februarja odločiti, »ali lahko usodo naše države v težkih časih zaupamo v roke takšnega kandidata za kanclerja«.

Sopredsedujoča poslanske skupine Zelenih Britta Hasselmann je izid glasovanja označila za dobro novico, a hkrati opozorila, da so »v demokratični sredini nastale velike razpoke«. Druga sopredsednica Katharina Dröge pa je CDU/CSU obtožila izsiljevanja za sprejem predloga. »Že zdaj lahko vidite, kako uničujoče je za parlamentarno demokracijo, ko demokratične sile začnejo sklepati zavezništva s skrajno desnico,« je dodala.

Tudi vodja poslanske skupine Levice Heidi Reichinnek je pozdravila zavrnitev predloga in dodala, da bi bil ta sprejet, če mu ne bi nasprotovala njena stranka.

Sopredsednica AfD Alice Weidel je medtem rezultat označila kot grenak poraz za Merza. Prepričana je, da Merz ne bi smel biti kanclerski kandidat.

Kljub porazu v bundestagu je Merz prepričan, da sta tako on kot njegova stranka sedaj v močnejšem položaju. Kot je dejal, državljani Nemčije zdaj resnično verjamejo, da CDU »resno misli spremeniti azilno politiko in politiko priseljevanja«.

Hkrati je dvome AfD o primernosti njegove kandidature za kanclerja po porazu v bundestagu označil za neutemeljene."AfD nas želi uničiti. Ne bomo se pustili,"je dodal.