Vse bolj se požvižgamo na to, da bi nas cenili

Pandemija koronavirusa je zarezala v temeljne vrednote zaposlenih po vsem svetu. Slovenci zdaj bolj kot kdaj koli prisegamo na dobre odnose s sodelavci. V zadnjem letu dni so nam postali celo bolj pomembni kot višina plače in dopust. Vse bolj cenimo gibljiv delovnik in kombinacijo dela od doma, od delodajalcev pa pričakujemo predvsem odgovoren odnos do okolja in spoštovanje raznolikosti ter družbene vključenosti. Vrednoti, kot varnost delovnega mesta in občutek, da smo na delovnem mestu cenjeni, nista več med našimi prioritetami.

Takšne rezultate je dala raziskava največjega slovenskega zaposlitvenega portala MojeDelo.com, člana skupine The Network, in družbe Boston Consulting Group (BCG). Na vprašanja o odnosu do dela in kar je z njim povezano je odgovarjalo prek 200.000 ljudi iz 190 držav, med njimi tudi dobrih 1600 Slovencev.



Da smo Slovenci v času epidemije popolnoma spremenili vrednote na delovnem mestu, je precejšnje presenečenje. Še dve leti nazaj se dobri odnosi v kolektivu niso uvrstili niti med deset najvišjih vrednot, prav tako nismo cenili usklajevanja zasebnega in poklicnega življenja, to je vrednote, ki jo zdaj postavljamo na drugo mesto.

Občutek varnosti kot prva potreba

Za družbo BCG bi bilo »presenetljivo, če se glede na gospodarsko in eksistencialno krizo, ki smo jo vsi doživeli, prioritete ne bi spremenile«. Kajti v času pandemije, pojasnjujejo, »so ljudje veseli zaposlitve in stabilnega dohodka«, ne glede na delo na daljavo pa ostajajo pomembni tudi odnosi in uravnoteženost življenja.

Rezultati raziskave oziroma spremenjeno zavedanje vrednot tudi dr. Alberta Mrgoleta, psihologa in strokovnjaka za sociologijo kulture, ne presenečajo: »Zavedanje tega, da kakovost odnosov vpliva na počutje in na klimo na delovnem mestu, je logično. Saj ob dobrem počutju in dobri klimi bolje delamo, imamo posledično višje plače, več naredimo.« Ljudje, pravi dr. Mrgole, se vse bolj zavedajo, da so funkcionalni odnosi podlaga za vse ostalo. »Občutek čustvene varnosti je tisto, kar je ljudem najbolj pomembno. Občutek varnosti je naša prva potreba, pot do njega pa so dobri medsebojni odnosi. Čustvena varnost izhaja iz občutka pripadnosti, povezanosti, iz teh vrednot se rodi lojalnost in to je tisto, kar ustvarja pravo delovno klimo,« je prepričan dr. Mrgole. V nasprotju s čustveno varnostjo pa Slovenci vse manj damo na varnost na delovnem mestu. Manj pomembna nam je tudi finančna kompenzacija, ki je med vrednotami na osmem mestu. V tem se precej razlikujemo od vprašanih v ostalih 189 državah, ki finančno kompenzacijo postavljajo na četrto mesto med vrednotami. Slovenci namreč finančno stabilnost delodajalca postavljamo pred lastno finančno kompenzacijo.

Smisel je v odnosih

Pri nas se tudi ugled in družbeni vpliv zaposlovalcev ter privlačnost panoge ne pojavljajo več med desetimi najbolj zaželenimi vrednotami, vse nižje kotirajo tudi zahteve po raznoliki službi ali po dovolj plačanem dopustu, vse bolj pa Slovenci cenimo odgovoren odnos do okolja in kar 42 odstotkov vprašanih je v primeru, da podjetje ne bi ustrezalo njihovim okoljskim vrednotam, zaposlitev pripravljeno tudi zavrniti. Med mlajšimi bi to storila dobra tretjina, v svetu pa celo več kot polovica. Dr. Mrgole o tovrstnem »uporništvu« pravi: »Mentaliteta, vrednote, zavedanje mlajših generacij, se vse bolj spreminjajo. Njih motivira smisel odnosov, njih ne moremo več motivirati z obljubami v slogu boš dobil dobro službo, ti bomo kupili motor … Te generacije delajo, če so notranje motivirane. Notranje pa so motivirane, če vidijo smisel. A smisel je zanje v odnosih, ne v zunanjih materialnih privlačnostih.«

Enako kot do okoljskih se krepi tudi odnos do družbenih vprašanj oziroma do družbenih gibanj, kot je denimo MeToo. Pri iskanju zaposlitve bi skoraj polovica Slovencev izključila delodajalca, ki ne spoštuje raznolikosti in vključenosti na delovnem mestu.