Vsak četrti Evropejec hodi v službo kronično neprespan

Dve milijardi ljudi v svetu trpi zaradi nespečnosti, med njimi tudi domala vsak tretji otrok in mladostnik. Spanje je eden tistih človekovih privilegijev, ki ga naglica, značilna za sodobno družbo, najbolj ogroža. Po nekaterih ocenah tretjina ljudi spi manj od priporočenih osmih ur. In kako (ne)kakovostno spimo Slovenci?

Po podatkih dr. Leje Dolenc Grošelj, specialistke nevrologije in vodje centra za motnje spanja na UKC Ljubljana, epidemioloških študij za Slovenijo nimamo, v različnih evropskih državah pa je prevalenca kronične nespečnosti od 10- do 25-odstotna. To pomeni, da je vsak četrti Evropejec kronično neprespan. Zato moto letošnjega svetovnega dneva spanja, ki pride na petek, trinajstega, Boljši spanec, boljše življenje, boljši planet ni zgolj fraza.



Po mednarodni klasifikaciji poznamo več kot devetdeset motenj spanja. Grošljeva našteva: »Poleg kronične nespečnosti, ki je najpogostejša, poznamo še celo vrsto drugih kategorij, kot so centralne hipersomnije, motnje gibanja v spanju, motnje dihanja, parasomnije, cirkadiane motnje spanja ...« Kronično pomanjkanje spanja, poudarja, vodi v presnovne bolezni, bolezni srca in ožilja, spominske motnje. Dolgoročno pomanjkanje spanja pa poveča tveganje za raka dojke, debelega črevesa, prostate ...

Zdravljenje nespečnosti

In kako nespečnost zdravo zdraviti? »Zdravljenje nespečnosti z uspavali je indicirano za največ tri tedne,« odgovarja Grošljeva. »Prva terapija nespečnosti je kognitivna vedenjska terapija, ki jo izvajajo klinični psihologi in je bolj uspešna kot zdravljenje z uspavali. Žal je v Sloveniji ta terapija premalo dostopna.«
Okrog spanja se je spletla kopica ljudskih modrosti: kaj se zvečer sme jesti, katera hrana je (pre)težka za želodec, da je dobro zadnji obrok užiti ob 18. uri ... Toda koliko teh modrosti ima znanstveno podlago in ali je nasvet o priporočeni uri večerje pri današnjem tempu sploh realen? Po Grošljevi je zvečer priporočljiv lahek obrok, ki naj ne vsebuje težko prebavljive hrane. Tudi pitje tekočine je treba za dober spanec zmanjšati: »Pomembno je še, da se izogibamo živilom, ki vsebujejo poživljajoče snovi, kot sta vitamin C in kofein. Večerja naj bo vsaj dve uri pred spanjem, tudi zaradi cirkadianega procesa hranjenja.«

Vire modre svetlobe iz spalnice!

Enako kot s hrano je z nizkofrekvenčno modro svetlobo, katere vir so denimo telefoni in pametne tablice. Strokovnjaki tudi uporabo teh naprav odsvetujejo vsaj dve uri pred spanjem, saj umetna modra svetloba zavira sproščanje telesnega hormona, ki skrbi za zdrav spanec, melatonina. Čim več časa najstniki preživijo pred elektronsko napravo, kasneje se sprosti melatonin, navaja ameriška fundacija za spanje in svari pred posledicami pomanjkanja spanja. To namreč sčasoma lahko povzroči depresijo. »Modra svetloba prek očesa neposredno vpliva na našo notranjo biološko uro v hipotalamusu in zakasni uspavanje,« pojasnjuje Grošljeva, zato naj viri modre svetlobe ponoči ostanejo zunaj spalnic in otroških sob.

Na udaru šolarji in izmenski delavci

Po podatkih nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki se sklicuje na mednarodno raziskavo HBSC, s katero so spremljali z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju, med tednom devet ur ali več spi vsak tretji slovenski mladostnik, kar je skladno s priporočili somnološke stroke. Najvišji delež mladostnikov, ki spijo devet ur ali več, je med enajstletniki, medtem ko petnajstletniki spijo v povprečju sedem ur.
Ameriška fundacija za spanje je proučila tudi vpliv izmenskega dela na zdravje. Rezultati so bili pričakovani: le dobrih 60 odstotkov delavcev je odgovorilo, da jim delovnik omogoča dovolj spanja. Drugi so poročali o manj kot šestih ur spanja, najmanj enkrat na mesec pa naj bi vsak od njih med vožnjo na delo ali z dela nevarno – zakinkal. Raziskava je še pokazala, da ima približno vsak deseti delavec, ki dela ponoči, motnje spanja, vsak tretji oziroma četrti pa napade pretirane zaspanosti oziroma nespečnosti.