Bližajoče se volitve pomembnejše od plebiscita za osamosvojitev Slovenije

Ob 80. obletnici napada okupatorjeve soldateske na taborišče Štajerskega bataljona na Pugledu in v počastitev stote obletnice rojstva pesnika Karla Destovnika - Kajuha, je danes pred podružnično Osnovno šolo Lipoglav na Malem Lipoglavu potekala partizanska spominska slovesnost. Zbrani množici navzočih je spregovoril član predsedstva Zveze borcev Milan Gorjanc, ki je izrekel spoštovanje do partizanskih borcev, podvomil je o resničnosti nedavnega obiska predsednika vlade Janeza Janše v Kijevu in med drugim pozval ljudi, naj se aprilskih volitev množično udeležijo.

FOTO: Bojan Rajšek/Delo

Tam na Pugled gori, tam so težki boji, se glasi prvi verz znane partizanske pesmi, ki jo je med vojno vihro priredil borec Molniške čete Ludvik Kukavica Papež iz Zgornjega Kašlja v spomin na soborca in sovaščana Poldeta Mazovca, ki je padel v boju z italijanskimi fašisti v marcu leta 1942 na Pugledu. Pesem je še kako živa med zavednimi Slovenci in znova oživlja spomin na narodne borce za svobodo.

Spomin na krutost vojne

Okupator dolgo ni vedel, da na Pugledu prezimuje drugi Štajerski bataljon, ki sta ga vodila Franc Rozman - Stane in Dušan Kveder - Tomaž. Italijanski okupator je v začetku marca leta 1942 prvič prišel v vas Podlipoglav, kjer je požigal hleve in gospodarska poslopja, s čimer je želel preprečiti oskrbo partizanov, ki so jo v opremi in hrani zagotavljali prebivalci Podlipoglava in bližnjih naselij Sadinje vasi, Sostra, Zadvora in Dobrunj.

FOTO: Bojan Rajšek/Delo

Napad na Pugled je okupator izvedel 23. marca in z ogromno premočjo z vseh strani napadel bataljon, a so pri tem izgubili šest mož in imeli prav toliko ranjenih. Na partizanski strani so padli štirje borci. Po boju so se partizani umaknili na Dolenjsko, italijanski vojaki pa so z minometi in topovi obstreljevali Pugled, pri čemer niso vedeli o umiku partizanskih sil. Okupator je iz maščevanja v Podlipoglavu požgal enajst domačij. Nečloveško so se znesli tudi nad prebivalci Podlipoglava.

Poljski agenti zamenjali novinarje?

Po besedah slavnostnega govornika Milana Gorjanca se je junak našega časa (Janez Janša, op. p.) brez dovoljenja parlamenta podal v širne ukrajinske stepe, pri čemer so mu družbo delali dva poljska in en češki poglavar ter vod novinarjev s pristriženimi lasmi, o katerih zlobneži trdijo, da so bili agenti poljske tajne službe, katerih vrhovni poglavar je Kaczyński. »Ker so nekdanji tovariši, sedanji Nato gospodje bili v večini, so ostali vsi skupaj z gostom v svoji domovini Poljski, od koder niso mogli slišati grmenja ruskih topov na Kijev,« je med drugim povedal Gorjanc in dodal, da evropski politiki niso ravno gostobesedni pri komentarjih tega ponesrečenega izleta na Poljsko, saj jih večina samo skomigne z rameni ali zamahne z roko.

Milan Gorjanc je govor sklenil z besedami: Na juriš, na volišča, za demokracijo, za svobodo, za Slovenijo. FOTO: Bojan Rajšek/Delo

V Sloveniji in v demokratični Evropi vlada prava evforija, kdo bo zdaj bolj obsojal ruski napad na Ukrajino. Zdaj so vsi naenkrat za diplomatsko rešitev problema, je opozoril Gorjanc. »Putin že več kot desetletje opozarja Ukrajince in Zahod, naj ne silijo z Natom proti ruskim mejam. Pred dvajsetimi leti sem opozarjal, da Putin ne bo dovolil nobeni državi, ki je odšla iz nekdanje Sovjetske zveze, da vstopi v Nato,« je povedal Gorjanc. O nedavnem strmoglavljenju vojaškega drona v Zagrebu je govornik prepričan, da projektil, ki je preletel del Romunije in celotno Madžarsko ter treščil blizu zagrebškega študentskega naselja, zagotovo ne bi bil v interesu Rusije, saj ne želijo v spor z Ukrajino vmešati natovskih držav.

Vsi na volišča, za Slovenijo

Gorjanc je o bližajočih se volitvah prepričan, da so pomembnejše od plebiscita za osamosvojitev. »Kako bomo živeli, ko bo treba vračati bonbončke v obliki raznih bonov in pomoči ter odpustkov bogatim, ki jim je tri tisoč evrov mesečnega dohodka premalo za preživetje? Bomo temu komedijantu evropske politike dali priložnost, da nas še bolj osmeši in poniža pred evropskimi narodi, nas pa zares naredi za hlapce na svoji zemlji, ki jo je razprodal gospodarjem, zdaj pa preostalo družinsko srebrnino ponuja tretjemu gospodarju,« je prepričan Gorjanc, ki je govor končal z besedami: Na juriš, na volišča, za demokracijo, za svobodo, za Slovenijo.

Nekdanja partizanka Valerija Skrinjar - Valči (na fotografiji v sredini). FOTO: Bojan Rajšek/Delo

Zbrane je med drugim pozdravil tudi ljubljanski podžupan Dejan Crnek, ki je prepričan, da se iz vseh grozot, ki so se v zgodovini zgodile, ljudje nismo ničesar naučili, kar zgovorno kažejo sedanji aktualni dogodki v Ukrajini. Danes Ljubljana ne bi bila mesto heroj, če se ljudje v medvojnem času ne bi borili za svobodo, pri čemer jih je mnogo izgubilo življenje, je med drugim dejal Crnek. Slovesnosti se je udeležila tudi nekdanja partizanka Valerija Skrinjar - Valči, šifrantka pri lani preminulem legendarnem komandantu Francu Severju - Franti, ki je sredi marca leta 1945 iz okupatorjevega obroča na Menini planini z ukano rešil okoli petsto partizanskih borcev.