Novi župan bo reševal tudi vprašanja prišlekov in Romov

Šesterica kandidatov za župana in enajst strank oziroma list z 285 imeni v petih volilnih enotah za občinski oziroma mestni svet – toliko se jih bo na tokratnih lokalnih volitvah potegovalo za vodenje naše najmlajše mestne občine – Krško. Med županskimi kandidati pa ne bo Mirana Stanka, dosedanjega župana, ki si želi le še funkcijo mestnega svetnika na listi SLS.

Miran Stanko, ki je občino Krško vodil dobro desetletje – zadnji dve leti nepoklicno – in leta 2018 v prvem krogu premagal trojico kandidatov, se je pri 66. letih odločil župansko žezlo prepustiti drugim. V njegovem mandatu, ki ga je nasledil od prav tako SLS-ovega Franca Bogoviča, nekdanjega ministra za kmetijstvo in okolje, poslanca in zdaj evropskega poslanca, je Krško dobilo status mestne občine, Stankovega naslednika pa bosta čakala vsaj dva velika energetska izziva: odločitev okrog Neka 2 in gradnja na 40 milijonov evrov ocenjenega odlagališča srednje ter nizko radioaktivnih odpadkov v Vrbini. Za soglasje Krčanov za omenjeno odlagališče v občino z države že od leta 2009 vsako leto priteče pet milijonov evrov.

Za vodenje občine s tako pomembnim rednim prihodkom v blagajno se potegujejo Iztok Starc iz SLS, ki bi ga Stanko tudi najraje videl v vrhu občine, podpira pa ga tudi NSi, neodvisni Janja Starc, Janez Kerin in Dušan Šiško ter SDS-ov Jože Olovec in Aleš Zorko iz Gibanja Svoboda. Starc ima izkušnje tako z vodenjem javnega kot zasebnega sektorja. Zadnje desetletje vodi odvetniško družbo. O sebi pravi, da je »kandidat ljudi, ki v krški občini živijo in delajo vse življenje«.

Uvrstitev v drugi krog pričakuje tako Kerin kot Šiško. Spomnimo: Šiško, diplomirani inženir logistike, je bil nekoč član Jelinčičeve SNS in njen poslanec v državnem zboru. Letos spomladi je iz nje izstopil; med drugim ga je zmotilo Jelinčičevo razglašanje slovenskega naroda za »glupega«. Na vrh občine oziroma v mestni svet zdaj želi s svojo listo Energično za Krško, za katero se je odločil na pobudo številnih občanov, kot zatrjuje. Letošnje parlamentarne volitve naj bi med drugim izgubil prav zaradi kandidature na listi SNS. Sicer pa je prav Šiško lani, ko je še bil poslanec, v imenu Stanka in občinskega sveta vložil predlog za mestni status Krškemu. To je bil tretji poskus – in uspel je.

Županje še niso imeli

Kerin je bil doslej Stankov nadzornik, sicer pa je uslužbenec Nacionalnega preiskovalnega urada oziroma višji kriminalistični inšpektor za področje gospodarskega kriminala.

Zorko je ekonomist in bančnik, ki kandidira tudi s podporo SD in enako kot peterica tekmecev tako Nek 2 kot odlagališče v Vrbini ocenjuje za pomembna projekta za Krško. Olovec bo v županski tekmi za enega vrhov trdnjave SLS, kot tudi imenujejo Krško, branil »barve« SDS, saj je tudi predsednik njenega mestnega odbora. Edina ženska med županskimi kandidati je Janja Starc, zaposlena v območni Obrtno-podjetniški zbornici. Krško je doslej imelo županske kandidatke, županje pa nobene …

Jedrska elektrarna Krško. FOTO: Leon Vidic

Priseljenci in Romi

Poleg energetskih problemov se bo Krško moralo soočiti tudi s problematiko priseljencev in Romov, so si edini županski kandidati. Kot je na enem od soočenj poudaril Starc, morajo računati, da bo gradnja Neka 2 v občino privabila tudi do sedem tisoč prišlekov, in spomnil, da z njimi v času gradnje Neka 1 Krško ni imelo težav. Reševanje romske problematike je po njihovem v pristojnosti države.

Na listi krške SLS za mestni svet je zaslediti dve znani imeni: evropskega poslanca Franca Bogoviča in, kot rečeno, tudi aktualnega župana Mirana Stanka, ki se od funkcije poslavlja. V mestni svet si želi tudi Tamara Vonta, v 2011 Jankovićeva poslanka, kasneje državna sekretarka v kabinetu premierke Alenke Bratušek, zdaj poslanka v državnem zboru iz vrst Gibanja Svoboda.