Levica predstavila kandidate in program za »plebiscitarne« volitve

Te volitve bodo plebiscit, na katerem se bomo odločili, v kakšni državi želimo živeti, je na kongresu stranke povedal koordinator Levice Luka Mesec.

Galerija

Med ključnimi točkami v Levici izpostavljajo ukrepe za reševanje draginje in podnebne krize ter zagotavljanje kolektivne socialne varnosti. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Barbara Eržen

5. 3. 2022 | 13:00

5. 3. 2022 | 15:54

4:18

A+A-

Na tem plebiscitu, 24. aprila, pa bo po besedah Luke Mesca, koordinatorja Levice, pomembno dvoje. »Prvič, da blok sredine in Levice odločno porazi desnico. In drugič, zelo pomembno bo koliko glasov bo znotraj bloka dobila Levica. Naš delež bo namreč bistveno vplival na to kakšne barve, vonja in okusa, bo naslednja vlada. Bomo dobili še eno vlado statusa quo? Še eno vlado Mira Cerarja? Ali pa bomo dobili vlado, ki obljub ne bo imela za mrtve črke na papirju in ki bo upala zagristi v velike krize našega časa,« je navedel Mesec.

Izpostavil je, da je njihova stava jasna, da gredo na volitve, da premagamo desnico in na volitve gremo, da dobimo vlado z Levico.

Njihov volilni program naj bi bil predvsem nadaljevanje njihovega že začetega dela. Mesec je tako izpostavil, da so bili osem let na strani zaposlenih, študentov, upokojencev, brezposelnih. Navedel je še, da so bili osem let glas preslišanih in osem let edina zelena opcija, ki je vztrajno stala ob boku civilni družbi.

Kongresu, s katerim Levica vstopa v predvolilno kampanjo je potekal v hibridni obliki. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

»Levica ni naprodaj, Levica ne daje praznih obljub,« pa je obljubil, da bodo še naprej delovali konsistentno in izpolnjevali svoje obljube.

V svojem nagovoru je izpostavil pet ključnih prioritet, pri čemer pa je kot ključno za njihovo delovanje najprej izpostavil stanovanjsko problematiko. Po njegovo je treba v naslednjih 10 letih zgraditi 30.000 dodatnih stanovanj in obdavčiti tiste, ki so si stanovanja nakopičili. Zgraditi je treba bolj socialno državo in se boriti proti podnebni krizi. Po njihovo je tako zapreti Teš, a ob tem ne obubožati Velenja. Podeseteriti invsticije v obnovljive vire energije in posodobiti železnice, javni prevoz in vzpostaviti javne mreže električnih avtomobilov. Po njegovo bo treba tudi decentralizirati državo. Še naprej se bodo tudi zavzemali za ekonomsko demokracijo, tudi s pomočjo spodbujanja zadružništva, in zmanjšanje sredstev za oboroževanje.

Zbrane je uvodoma nagovoril filozof Slavoj Žižek. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Slavoj Žižek v podporo Levici

Zbrane je nagovoril tudi filozof Slavoj Žižek, ki je navedel, da Levica edina stranka pri nas, ki je v svojem načinu delovanja zmerna, odprta, jasna, hkrati pa se zaveda izjemne resnosti in radikalnosti krize, v kateri smo.

Levici se po njegovih besedah očita, da ima skrite neustavne načrte in da je postala zgolj še ena običajna parlamentarna stranka, a po njegovo gre za stranko, ki nima skrivnih načrtov, temveč je vse javno. Pri umiku podpore prejšnji vladi se je držala demokratičnih pravil in umaknila podporo, ko je ni mogla izpolnjevati. Pri tem pa dodal, da ga je strah, da tisti, ki danes vladajo, »ne bodo vrgli puške v koruzo, ko bodo, upajmo, izgubili volitve« in da se bodo oklepali oblasti.

Sicer pa je Žižek ob koncu kongresa dodatknil še kritik prvaka NSi Mateja Tonin glede Levice in dejal, da je kljub vsemu aktualni predsednik vlade Janez Janša boljša izbira kot Tonin, saj da je Janša odkrit in pri njem veš, kje si.

Za Levico bodo na parlamentarnih volitvah – v času sestave kandidatne liste sta sicer izstopila Violeta Tomić in Željko Cigler – kandidirali vsi aktualni poslanci in tudi antopologinja in doktorica antičnih študij Svetlana Slapšak (Ljubljana), sociologinja in profesorica na katedri za analitsko sociologijo na fakulteti za družbene vede Metka Mencin Čeplak (Grosuplje), filozof in naravovarstvenik Luka Omladič (Ljubljana) in Aleš Gulič, nekdanji poslanec in kasneje direktor vladnega urada za verske skupnosti (Šentjur).

Kandidirala pa bo tudi namestnica koordinatorja Asta Vrečko (Ljubljana) in koordinator programske skupine Sašo Slaček (Slovenska Bistrica), humanitarec Milan Jakopovič (Ljubljana), koordinator ljubljanskega odbora Dan Juvan (Ljubljana), podpredsednik zveze borcev za vrednote NOB Bojan Pahor (Sežana), LGBT aktivistka Neža Oder (Slovenj Gradec), punk glasbenik in vodja goriškega odbora Marko Rusjan (Nova Gorica), arheologinja in dolgoletna aktivistka za enakopravnost spolov Tatjana Greif (Maribor) ...