Vlada in sindikati še daleč od dogovora

Tako vlada kot sindikati javnega sektorja so predstavili približevalne predloge, za koliko in kdaj naj bi se javnim uslužbencem zvišale plače v prihodnjem letu, a sta strani, kot kaže, še daleč od kompromisa.

Predstavniki ene od sindikalnih pogajalskih skupin bodo jutri svoje nezadovoljstvo izrazili na protestnem shodu pred vladno palačo.

V ponedeljek se bodo nadaljevala pogajanja o tem, kakšna naj bo uskladitev vrednosti plačnih razredov v letu 2024 in kdaj naj se izvede. Sindikalna stran se je poenotila in dala na mizo skupno stališče, ki pa se je, tako kot vladno, od prejšnjega srečanja le malenkost spremenilo.

Več kot 45 reprezentativnih sindikatov javnega sektorja se je zavzelo za to, da bi se vrednost plačnih razredov prihodnje leto valorizirala za 95 odstotkov inflacije, za katero Umar napoveduje, da bo 5,4-odstotna; to naj bi izpeljali marca. Pričakujejo pa, da se s celotno inflacijo uskladi lestvica, ki naj bi bila vključena v novi zakon o plačah v javnem sektorju.

»To bi zagotavljalo, da bi bila ob njeni uveljavitvi vrednost prvega razreda dejansko enaka minimalni plači, kar je tudi eden od ciljev reforme,« je interpretiral Jakob Počivavšek, vodja pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja.

Plače, kadri in upravni postopki v prvem planu

Na drugi strani vlada vztraja pri formuli, ki jo je ponudila v ponedeljek. Takrat je bil govor o približno 2,2-odstotni indeksaciji – od stopnje inflacije med lanskim in letošnjim decembrom, ki bo znana januarja, so odšteli 1,7 odstotne točke, za kolikor plače v javnem sektorju rastejo avtonomno zaradi napredovanj približno tretjine uslužbencev, za 60 odstotkov tega zneska pa bi se potem zvišala vrednost plačnih razredov.

Popustili so le pri tem, da je izvršilna veja oblasti ta dvig pripravljena izvesti junija, torej mesec prej kot v prvotnem predlogu. »Efektivno bi to pomenilo, da bi se vrednost plačnih razredov uskladila za dobrih 40 odstotkov inflacije, kar za nas seveda ni sprejemljivo,« je komentiral Počivavšek in ob tem spomnil, da se bodo pokojnine in socialni transferji valorizirali v polni meri, kot zapoveduje področna zakonodaja. Take zakonske podlage, ki bi vlado obvezala k indeksaciji plač v javnem sektorju, pa ni.

»Za nas je skrajno problematično, da vlada v svojo formulo vključuje tako imenovano avtonomno rast plač v javnem sektorju, ki izvira iz napredovanj, kar z usklajevanjem plač seveda nima nobene zveze, saj so prve odraz kariernega napredovanja posameznika, valorizacija pa je namenjena temu, da temeljna vrednost dela ne pada. Zato smo vlado pozvali, da ta del umakne iz svojega predloga,« je še povedal Počivavšek.

Še brez dogovora o dvigu plač uslužbencev

»Naš cilj je, da se ne dovoli, da bi plače javnih uslužbencev prihodnje leto realno padle. Nobena od pogajalskih skupin ne more privoliti v to, da se v usklajevanje vnaša nov element avtonomne rasti plač, ki ga razumemo kot poskus vlade, da omeji maso plač, vendar mi kot sindikat gledamo na to, kakšen bo učinek na posameznika,« je pojasnil Bojan Hribar, generalni sekretar konfederacije sindikatov javnega sektorja.

Nekoliko bolj optimistično je zvenela Mojca Ramšak Pešec, državna sekretarka na ministrstvu za javno upravo, ki bo na tej funkciji ostala tudi z novim ministrom Francem Propsom. »Nadaljujemo v ponedeljek, in verjetno tudi takrat ne bo naše zadnje srečanje. Napredek je, sicer po majhnih korakih, toda prepričana sem, da bodo na koncu dosegli dogovor, da se bodo v naslednjem letu plače javnih uslužbencev zvišale,« je napovedala.

Ločeno se bo vlada predvidoma v petek sestala s tremi sindikati, zdravniškim Fidesom, visokošolskim in Svizom, s katerimi je podpisala stavkovne sporazume. Sklenila jih je v obdobju, ko je, kot kaže, verjela, da bo januarja že uveljavljen nov plačni sistem, s tem ko je ta še daleč od oblikovanja, pa se pričakuje, da bo izpolnila zaveze, dane tem trem poklicnim skupinam.