Ljubljana – Levica nadaljuje z vlaganjem s Šarčevim peterčkom usklajenih predlogov, za katere pa še ni jasno, ali bodo podporo dobili tudi na parlamentarnem glasovanju in kdaj bi jih bilo mogoče uresničiti. Iz gospodarstva že prihajajo prva svarila, da bi povišanje urne postavke pomenilo začetek konca študentskega dela pri nas.



Ker se urna postavka občasnega dela dijakov in študentov, danes določena 4,13 evra neto, v primerjavi z minimalno plačo zadnja leta ni dovolj zvišala, v Levici predlagajo zvišanje in uvedbo višje postavko za nočno, nedeljsko in praznično delo, kakor jo že poznajo redno zaposleni. Dodatek bi obračunali v enaki višini, kot velja za delavce v istem podjetju. Vsakič, ko bi minister za delo spremenil minimalno plačo, bi se tako za enak odstotek spremenila tudi študentska urna postavka. Če bi to zaživelo, bi že prihodnje leto študentom v žep kapnilo 5,3 evra za vsako uro.



V stranki so prepričani, da se obseg študentskega dela povišicam navkljub ne bi zmanjšal, kar ponazarjajo s podatki iz preteklih let, ki kažejo, da se kljub zvišanjem postavk in obremenitev študentskega dela obseg dela ni občutno zmanjšal. Prepričani so, da bi spremembe vplivale tako na najranljivejše skupine kot tudi na izobraževalni potencial populacije, saj bi zaradi boljših zaslužkov manj časa prebili ob delu in več za knjigami.


 

Omejitev ali celo konec poslovanja

Do predloga so kritični v gospodarski zbornici, kjer pravijo, da bi višje postavke in uvedba dodatkov za neugodno razporejen delovni čas drastično podražile študentsko delo, kar izvršni direktor Samo Hribar Milič podkrepi s številkami. Pri minimalni postavki bi se plačilo zvišalo za 20,6 odstotka, študentsko delo pa bi bilo bistveno dražje od najnižjih plač; od minimalne kar za 17 odstotkov. Nedeljsko delo bi stalo skoraj 12 evrov, z vsemi stroški delodajalca bi preseglo 15 evrov, pri čemer poudarja, da se izračuni nanašajo na minimalne urne postavke, ki jih povprečne postavke danes že presegajo za 15 odstotkov.

»Ocenjujemo, da bi takšno povečanje povzročilo začetek konca študentskega dela, marsikateri delodajalec pa bi bil prisiljen zmanjšati ali celo ustaviti poslovanje, saj si lahko predstavljamo, da zaradi 20-odstotne podražitve dela gostinci v takšni meri ne bodo čez noč podražili tudi pijače,« napoveduje izvršni direktor.
 

Kam se bo obrnila koalicija

Predlog zakona o uravnoteženju javnih financ, ki so ga v državni zbor vložili v torek, predvideva obračunavanje novih plač za opravljeno delo od avgusta dalje. Pod njega so se podpisali le v Levici. Ukrep je bil po rokih stranke za sprejetje predviden že maja, a se je zapletlo na liniji stranka–ministrstvo za delo. Kot je pojasnil Miha Kordiš, prvopodpisani pod predlog, so ga želeli potrditi že med poletjem, a je ministrstvo svoje »mikro« stališče poslalo s tritedensko zamudo, med tem pa koalicijski poslanci niso prispevali podpisov, da bi ga lahko vseeno uvrstili že na julijsko sejo.

Ne glede na to pričakujejo, da bodo za predlog, ko ga bodo obravnavali, v koaliciji dvignili roke. Slišati je, da bi se to lahko zgodilo na julijski izredni seji državnega zbora, še preden nastopijo parlamentarne počitnice.