Ob 2235 PCR testih so v sredo potrdili 381 novih okužb, delež pozitivnih je 17-odstoten, kažejo podatki sledilnika za covid-19. Poleg tega so opravili še 21.583 hitrih antigenskih testov. Trenutno je v državi 2802 aktivnih primerov okužbe, kar je 242 več kot dan prej, 14-dnevna incidenca znaša 132,9, sedemdnevna pa 237.
V sredo so potrdili štiri okužbe manj kot dan prej, delež pozitivnih PCR testov pa je bil za 0,3 odstotne točke nižji. Sedemdnevno povprečje potrjenih primerov se je povečalo za 19, 14-dnevna pojavnost na 100.000 prebivalcev pa za 12 okužb. V bolnišnični oskrbi je 56 oseb, od tega jih je deset na intenzivni negi. Včeraj sta življenje izgubila dva bolnika s covidom-19, skupaj je umrlo že 4438 oseb.
Doslej je bilo z enim odmerkom cepiva proti covidu-19 cepljenih skupno 964.120 prebivalcev Slovenije oz. 46 odstotkov. Med starejšimi od 18 let je bilo z enim odmerkom cepljenih 946.012. oz. 55 odstotkov prebivalcev, med starejšimi od 50 let pa 596.069 oz. 68 odstotkov.
Z drugim odmerkom pa je bilo doslej cepljenih 862.040 prebivalcev Slovenije oz. 41 odstotkov prebivalstva. Med starejšimi od 18 let je bilo z drugim odmerkom cepljenih 850.329 oz. 59 odstotkov prebivalcev, med starejšimi od 50 let pa 547.684 oz. 62 odstotkov. V sredo so s prvim odmerkom cepili 2593 oseb, z drugim pa 3951, skupaj 7544 oseb.
Na zemljevidu ECDC po novem oranžna cela Slovenija
Evropski center za obvladovanje in preprečevanje bolezni (ECDC) je danes objavil nov epidemiološki zemljevid Evrope, na katerem je po novem cela Slovenija obarvana oranžno. Tudi v delu Hrvaške se epidemiološke razmere slabšajo, saj po novem oranžen tudi severni del države.
Prejšnji teden je bil oranžen le zahodni del Slovenije, sedaj pa se je tako obarval še ostali del države. Na Hrvaškem ostaja obala oranžna, temu se je pridružil tudi severni del države. Velik del srednje Evrope je sicer po novem oranžen, zahod pa rdeč, ponekod temno rdeč. Rdeči so še Grčija, Bolgarija in deli severne Evrope. Zelene medtem ostajajo Poljska, Češka, Slovaška, Madžarska in Romunija.
V oranžno kategorijo območje uvrstijo, ko je 14-dnevna incidenca okužb na 100.000 prebivalcev nižja od 50 in je delež pozitivnih testov višji od štirih odstotkov ali ko je incidenca med 50 in 75 in delež pozitivnih testov višji od enega odstotka oziroma ko je incidenca med 75 in 200, delež pozitivnih testov pa nižji od štirih odstotkov.
FOTO: Leon Vidic/Delo
V 99 odstotkih vzorcev delta različica
Na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo (IMI) medicinske fakultete Univerze v Ljubljani so v zadnji analizi 365 vzorcev s potrjeno okužbo z novim koronavirusom, ki so bili odvzeti med 2. in 8. avgustom, potrdili delta različico v 99 odstotkih, ostali vzorci so bili z različico alfa. Različico delta plus so potrdili pri eni osebi.
FOTO: Leon Vidic/Delo
Skupaj z analizami Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) so tako v zadnjem presejalnem obdobju potrdili 754 primerov različic delta in en primer različice delta plus.
IMI je tokrat analiziral 365 vzorcev, od njih 67 odstotkov vzorcev iz osrednjeslovenske regije, sedem odstotkov z goriške regije, pet odstotkov iz Zasavja, štiri odstotke iz Posavja, po tri odstotke iz primorsko-notranjske in obalno-kraške regije, po dva odstotka iz gorenjske in savinjske regije ter en odstotek iz jugovzhodne regije. Osemnajst vzorcev je pripadalo osebam, ki imajo stalno prebivališče v tujini.
Različico delta so potrdili v 351 vzorcih, skupaj do sedaj pri 1233 osebah. Delta plus so potrdili pri eni osebi, skupno pri 11 osebah. V zadnjem obdobju so potrdili tudi tri primere alfa različice, ki jo je delta izpodrinila.
IMI je tudi od 24. februarja do 8. avgusta letos v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ) sekveniral 319 genomov novega koronavirusa iz vzorcev oseb, ki so bile cepljene proti covidu-19. Od tega je bilo 153 oseb cepljenih s cepivom Pfizerja in BioNTecha, šest oseb je bilo cepljenih s cepivom Moderne, 145 oseb s cepivom AstraZenece in 15 oseb s cepivom Johnson & Johnson.
Dokazali so genetske različice, ki so pogoste v Sloveniji v približno enakem deležu, kot se pojavljajo v ostali populaciji.
Visokorizični stiki okuženega najpogosteje člani istega gospodinjstva
Visokorizični stiki so z osebo, okuženo s koronavirusom, najpogosteje v stiku zato, ker bivajo v skupnem gospodinjstvu. Bistveno manj je takšnih, ki so z okuženim v stiku na zasebnem druženju, na organiziranem dogodku ali na delovnem mestu, je razbrati iz poročila o sledenju stikom v minulem tednu, ki ga je objavil NIJZ.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) od 14. junija ponovno sledijo visokorizičnim stikom. Tedensko objavljajo analizo okuženih oseb in njihovih kontaktov.
Po ugotovitvah iz zadnjega poročila so v tednu od 9. do 15. avgusta ob 1329 potrjenih primerih anketirali 1257 okuženih ter prepoznali 2005 kontaktov. Ugotovili so, da je bilo med njimi nekaj manj kot pol oz. 943 visokorizičnih stikov.
Glede na lokacijo je bil visokorizični stik po podatkih NIJZ v največ primerih v stiku z okuženo osebo, ker je bival v skupnem gospodinjstvu. V tednu od 9. do 15. avgusta je bilo takšnih 86 odstotkov. V šestih odstotkih primerov je šlo za zasebno druženje, v petih odstotkih za organiziran dogodek. Približno triodstoten je delež tistih visokorizičnih stikov, ki so bili z okuženim v stiku na delovnem mestu.
Po skupnih podatkih za obdobje od 14. junija do 15. avgusta so ob 4741 anketiranih prepoznali 9391 kontaktov, od tega 4826 visokorizičnih. Vsak okuženi je tako imel v povprečju en visokorizični kontakt.
Komentarji