V SNS zaradi pomoči migrantom ovadili direktorico Pravno-informacijskega centra

Poslanska skupina SNS, ki jo zastopa njen vodja Zmago Jelinčič Plemeniti, je kazensko ovadila direktorico Pravno-informacijskega centra (PIC) Katarino Bervar Sternad.

Jelinčič se sklicuje na članek v Demokraciji iz 9. maja, po katerem naj bi ovadena v oddaji na 3. programu nacionalne televizije priznala, kako Pravno-informacijski center pomaga migrantom pri ilegalnih prehodih meje. Sodelavci centra po Jelinčičevih navedbah migrantom že v Bosni in Hercegovini dajejo navodila, kaj naj storijo, ko ilegalno prestopijo mejo med Hrvaško in Slovenijo.

Bervar Sternadova je po Jelinčičevih besedah v oddaji na Radioteleviziji Slovenija priznala zlorabo azilnih postopkov in aktivno sodelovanje PIC pri tem. Bervar Sternadova, ki se do navedb v kazenski ovadbi ne opredeljuje, pa je 10. maja za STA zavrnila vnovične očitke nekaterih strank, da nevladne organizacije migrantom pomagajo pri prehajanju meje. Kot je dejala takrat, bi bila policija prva poklicana, da bi sprožila ustrezne postopke, če bi takšne informacije držale. A policija do zdaj ni imela dokazov, da bi tak postopek sploh lahko začela, je izpostavila.

Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je sicer na poslansko vprašanje Dejana Kaloha iz SDS v zvezi s preprečevanjem zlorab azilnega sistema februarja zapisal, da je policija v letu 2018 zaznala aktivnejšo vlogo PIC v najavah ilegalnih prebežnikov. Predstavniki nevladne organizacije so sporočali policiji lokacije nezakonitih prehodov meje migrantov, po elektronski pošti pošiljali njihove poimenske sezname in druge okoliščine. Iz pogovorov z migranti je bilo ugotovljeno, da naj bi predstavniki PIC migrante usmerjali, kam in kako naj potujejo, jim razdeljevali letake v angleškem jeziku z navodili in jim svetovali, kako ravnati v policijskih in drugih postopkih.

Policija je v zvezi s tem podala poročilo na pristojno okrožno državno tožilstvo, ki pa dopolnitve od policije ni zahtevalo. V drugem primeru je policijska uprava v konkretnem primeru zaprosila okrožno državno tožilstvo za mnenje o morebitnem obstoju suma storitve kaznivega dejanja. Mnenje tožilstva je bilo, da v konkretnem primeru ne gre za obstoj suma storitve kaznivega dejanja, ampak za pripravljalna dejanja po kazenskem zakoniku, ki niso kazniva.

V nadaljevanju je policija vrhovno državno tožilstvo zaprosila za opredelitev in mnenje o zakonitosti ravnanja nevladne organizacije oziroma, ali bi lahko v omenjenih primerih šlo za uradno pregonljiva kazniva dejanja. Vrhovno državno tožilstvo je zapisalo, da v opisanih primerih ne gre za kaznivo dejanje in je soglašalo z mnenjem okrožnega državnega tožilstva. V svojem mnenju je izpostavilo možnost obstoja kaznivega dejanja pod določenimi pogoji v primerih, ko ne gre za humanitarno dejavnost, ampak je cilj premoženjska korist, je v odgovoru še navedel Poklukar.