V Sloveniji zaznali kar nekaj postrojev oboroženih skupin

Po družbenih omrežjih so danes zakrožile fotografije oboroženih mož, ki so bile domnevno posnete v začetku septembra nekje v gozdovih dežele Kranjske. Objava s fotografijami je pozneje izginila, pojavilo pa se je obvestilo, da gre za medijski eksperiment. Šlo je za dokazovanje, da, kot so zapisali, mediji »pograbijo vsako neumnost, ne da bi preverili dejstva«.

Iz policijske uprave v Kranju so za Delo še pred objavo obvestila o »medijskem eksperimentu«, sporočili, da so na podlagi objav na socialnih omrežjih kriminalisti že sprožili preiskavo. Tudi po objavi obvestila, da je šlo za potegavščino, policija objave fotografije oseb v oblačilih z vojaškimi vzorci ter orožjem obravnava z vso resnostjo in v okviru razpoložljivih zakonskih pooblastil. Nadaljuje se intenzivna kriminalistična preiskava, še vedno pa se preverjajo sumi uradno pregonljivih kaznivih dejanj.

Avtorju objav predlagajo, da se v izogib dvomom v namenskost objavljenih aktivnosti in zaradi razjasnitve okoliščin, čim prej zglasi na Policijski upravi Kranj, s sedežem na naslovu Bleiweisova cesta 3, 4000 Kranj.



Zanimanje za oborožene skupine je v Sloveniji veliko zaradi tako imenovane Štajerske varde, ki je pred dobrima dvema tednoma objavila fotografije urjenja v bližini Apač. Njihov vodja Andrej Šiško je v priporu, očitajo mu ščuvanje k nasilnim spremembam ustave.
 

Varnostne sive lise

Primer tako imenovane štajerske varde je pokazal, da je, ko gre za učinkovito soočenje s paravojaškimi skupinami v Sloveniji, še kar nekaj varnostno-obveščevalnih sivih lis, je danes ugotovila Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs).

»Imeli smo naporno razpravo. Poročale so vse varnostno-obveščevalne službe,« je po nujni seji Knovsa na temo delovanja paravojaških skupin v Sloveniji povedal predsednik komisije Matej Tonin. Seznanili so se s poročilom pristojnih služb in generalnega državnega tožilca o delovanju paravojaških skupin v Sloveniji in jih pozvali, naj pripravijo seznam težav, s katerimi se spopadajo pri odkrivanju aktivnosti, ki ogrožajo ustavno ureditev Slovenije. Prav tako pričakujejo predloge, kako te težave odpraviti in tako ustvariti učinkovitejši sistem.

Ena glavnih ugotovitev seje je namreč bila, da Slovenija potrebuje krepitev varnostno-obveščevalnih sistemov in da je bilo v zadnjih letih v povezavi s tovrstnimi službami »ogromno slabih sporočil« - od očitkov, da je vojska nezadostno pripravljena, da bi lahko v primeru konfliktov zagotovila varnost, do nezadovoljstva v policiji in tudi stavke v obveščevalno-varnostni službi Sova. »Vse te težave je treba rešiti, saj slabi sistemi kar kličejo k skupinam kot je štajerska varda,« je povedal Tonin.
Srečanje v gozdovih pri Apačah, kjer se je pod vodstvom samooklicanega vojvode štajerske dežele Andreja Šiška zbralo nekaj deset zakrinkanih posameznikov, je bilo drugačno od drugih srečanj, je pojasnil Tonin: »Posebnost tega postroja je, da je bil nenajavljen in da so z vsebino pozivali k spremembi ustavne ureditve Republike Slovenije.«

Policija je v preteklosti na najavljenih dogodkih, kjer je bilo prisotno orožje, že preverjala, kako zakonito je ravnanje posameznikov. Kršitev niso ugotovili, saj je bilo orožje bodisi nepravo bodisi zgodovinsko predelano ali pa so imeli posamezniki zanj ustrezno dokumentacijo. Tovrstnega nadzora bo, tako Tonin, v prihodnje še več.

Prav tako so po razkritju štajerske varde poostrili varovanje vojaške infrastrukture, čeprav kraje orožja niso zabeležili.

Matej Tonin je pojasnil, da so varnostne službe v Sloveniji v preteklosti že zaznale skupine, ki pripadajo levemu, desnemu ali islamskemu ekstremizmu. V Sloveniji so vsekakor prisotne, zakonodaja, ki ureja to področje, pa izhaja iz 90. let prejšnjega stoletja, kar pomeni, da nezadostno odgovarja na najbolj pereča sodobna varnostna vprašanja. »Če posamezniki dobijo občutek, da varnostne službe ne morejo zagotoviti ustrezne varnosti, potem se poslužujejo alternativnih organizacij,« je povedal.
 

»To so ljudje, ki rabijo vodenje«

Da občutek neučinkovitosti varnostnih služb spodbuja posameznike k članstvu in delovanju v skupinah, kakršna je štajerska varda, se strinja tudi Peter Umek, profesor kriminalistične psihologije. Kot je povedal, je bil presenečen nad prvim odzivom policije, ko so mediji začeli poročati o dogajanju na Štajerskem. »Mislim, da taka stvar ne bi smela biti skrita policiji in varnostno-obveščevalnem službam, saj to kaže na učinkovitost našega sistema.«

Ob tem je poudaril potrebo po preventivi - ne bi smelo iti namreč le za učinkovit pregon dejanj, odločno bi se bilo treba postaviti po robu tudi sovražnemu govoru. »Tu je kar velik problem,« je prepričan, saj da so policija in sodišča na tem področju premalo učinkovita.

In kdo oziroma kakšen je posameznik, ki v ciljih tovrstnih skupin najde tudi svoj smisel? »To so ljudje, ki rabijo vodenje, ki so s svojim življenjem nezadovoljni, ki mislijo, da so bili prikrajšani, da se jim godi slabše, kot bi se jim moralo. V takih razmerah ljudje potrebujejo nekoga, ki ustvari red in disciplino,« odgovarja Umek.



Udeleženci postroja, organiziranega pred dobrima dvema tednoma, so ga očitno našli v Andreju Šišku, poveljniku tako imenovane štajerske varde. Predsednik zunanjparlamentarne stranke Zedinjena Slovenija in nekdanji kandidat za predsednika po potrditvi višjih sodnikov ostaja v priporu. Osumljen je kaznivega dejanja ščuvanja k nasilni spremembi ustavne ureditve v zvezi s kaznivim dejanjem oboroženega upora. Iz objav z zborovanja je namreč razbrati, da je pozival k strmoglavljanju najvišjih predstavnikov države.

Tonin o ozadju oblikovanja štajerske varde ni mogel povedati nič konkretnega. Prav tako ni odgovoril na vprašanje, ali gre za desni ekstremizem. Kot je dejal, o tem niso razpravljali, interpretacije, ki se pojavljajo v javnosti, pa da so različne.

Kriminalisti so sicer v povezavi z domnevno oboroženim zborovanjem – Šiškov odvetnik Viktor Osim sicer trdi, da so posamezniki v rokah nepravo orožje – pridržali tudi člana podmladka stranke SDS Mateja Lesjaka. Pozneje so ga izpustili. Žan Mahnič pa je v oddaji Tarča prejšnji teden povedal, da Lesjak ni več član stranke SDM. Mahnič je v omenjeni oddaji na Televiziji Slovenija še dejal, da mu je poslanec SDS Dejan Kaloh zagotovil, da s portalom politikis.si – ta je med prvimi objavil tekst in fotografije z zborovanja – nima ničesar več. Kaloh je bil sicer ustanovitelj omenjenega spletnega portala.