V pričakovanju četrtega kardinala slovenskega rodu

»Prijazen je. Vedno rad pride v Prevoje, da malce poklepetamo. Oglasi se za par ur, potem pa spet hiti dalje. Zelo skromen in prijeten gospod je,« Vinka Bokaliča, bodočega novega kardinala slovenskega rodu, opiše 72-letna domačinka iz Prevoj Zorka Motovina, ki je večji del življenja preživela na domačiji, kjer je bila rojena Vinkova mati Pavla.

»Seveda smo ponosni in veseli, ker mu je to uspelo. Nismo pa pričakovali, da bo tako visoko prišel,« nadaljuje Zorka Motovina, ki jo je novica razveselila.

Zorka Motovina kot tudi drugi krajani in krajanke Prevoj zelo cenijo in spoštujejo novega kardinala. FOTO: Drago Perko

Papež Frančišek je med nedeljsko mašo 6. oktobra v Vatikanu napovedal, da bo na začetku decembra imenoval 21 novih kardinalov. S tem se bo precej povečal kardinalski zbor, ki bo nekoč volil njegovega naslednika. Med novo-
imenovanimi bo tudi Vinko Bokalič Iglič, ki ima očetov in materin priimek.

Brata Jože in Vinko. FOTO: osebni arhiv

Z bratom skupaj novomašnika

Rodil se je 11. junija 1952 v Buenos Airesu, njegovi starši so se rodili v Sloveniji. Oče Vinko v Mengšu, tam živi še nekaj sorodnikov, mati pa v Prevojah. Starši so leta 1948 odšli najprej v Avstrijo, leto pozneje pa v Argentino ter si ustvarili družino, petero otrok, živeli so v številni slovenski skupnosti, imenovani Slovenska vas. To je bilo strnjeno naselje, ki je imelo šolo, cerkev ter kulturne in športne objekte. Skupnost je bila pomemben steber ohranjanja kulturne in verske tradicije, vključno s slovenskim jezikom, šolo, cerkvijo in kulturnimi dogodki. V Slovenski vasi so pastoralo vodili slovenski lazaristi. Leta 1956 je bila ustanovljena župnija in več fantov iz župnije je vstopilo k lazaristom, med njimi leta 1970 tudi Vinko Bokalič. Osem let pozneje je bil posvečen v duhovnika. Novo mašo je obhajal v Lanusu z bratom Jožetom, ki je bil posvečen v duhovnika deset mesecev prej, a v Ljubljani.

Družina Bokalič Iglič ob novi maši, ki jo je imel Vinko (levo) v Lanusu, to je v predmestju Buenos Airesa, z bratom Jožetom. FOTO: osebni arhiv

Vinko Bokalič je bil na poklicni poti tudi rektor semenišča, župnik in nazadnje med letoma 2003 in 2009 vizitator Misijonske družbe v Argentini, tri leta je deloval tudi kot misijonar v škofiji Goya. Leta 2010 je bil imenovan za pomožnega škofa v Buenos Airesu, imenoval ga je papež Benedikt XVI., kjer je tesno sodeloval s takratnim nadškofom Jorgejem Bergogliem, danes papežem Frančiškom. Njuno sodelovanje je bilo ključnega pomena, saj sta delala pri številnih pastoralnih projektih, ki so vključevali pomoč revnim, izobraževanje in krepitev duhovnih poklicev. Papež Frančišek ga je leta 2013 imenoval za voditelja škofije Santiago del Estero v severozahodnem delu osrednje Argentine. Letos jo je povzdignil v nadškofijo in Bokaliču Igliču podelil tudi naslov primasa Argentine. »Ne sedim veliko na škofiji. Prepričan sem, da moramo biti blizu ljudem. Stiki, odnosi z ljudmi so dobra zemlja za evangelij,« je ob neki priložnosti dejal Vinko Bokalič.

Farani pričakujejo, da bo kmalu spet maševal v cerkvi Marije Vnebovzete. FOTO: Drago Perko

Občasno prihaja v Slovenijo

»Mama Pavla je imela dva sinova župnika, dva sinova župnika pa je imela tudi njena sestra Mici,« še izvemo od Zorke. Bogu in služenju vernikom sta svoje življenje podredila tudi Vinkova in Jožetova bratranca po materini strani Jože in Franci Barle.

Vinko občasno prihaja v Slovenijo. Streljaj od tam, kjer je bila rodna hiša njegove matere, stoji velik lesen križ. Postaviti ga je dal njegov stric Rafael, ki se je po drugi svetovni vojni srečno vrnil v domovino. Ker jo je odnesel le z majhno strelno rano in celo glavo, je leta 1998 postavil križ, blagoslovil ga je Vinko Bokalič.

Franc Rode je kardinal postal leta 2006, pozneje pa tudi prefekt kongregacije za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja. FOTO: Vatican Media

V župnijah Brdo pri Lukovici, Zlato Polje, Češnjice, Krašnja so ponosni na Vinka Bokaliča ob skorajšnjem imenovanju za kardinala. Pričakujejo, da jih bo kmalu obiskal in daroval sveto mašo v župnijski cerkvi Marije Vnebovzete, kjer je maševal že leta 2010. V Slovenijo je prišel po duhovnih vajah, ki so v Rimu od 9. do 17. septembra 2010 potekale za novoimenovane škofe, in obiskal grob škofa Janeza Gnidovca na ljubljanskih Žalah, imel v nedeljo mašo v Mengšu (rojstna župnija njegovega očeta), na Brdu pri Lukovici (rojstna župnija njegove matere) in še na Taboru v Ljubljani, kjer se je srečal z argentinskimi Slovenci in lazaristi.