V Piranu 76 let ni bilo toliko pogrebov

V piranski občini so imeli leta 2020 daleč največ pogrebov v zadnjih 76 letih. Skupaj jih je bilo 195 (v občini je umrlo še 51 več ljudi, a so jih pokopali drugje v državi ali tujini). Zadnjih 12 let imajo v občini v povprečju 148 pogrebov na leto (v kar smo šteli vse pogrebe - klasični in žarni pokopi ter raztrosi), to torej pomeni, da so imeli v Piranu leta 2020 skoraj za tretjino več pogrebov kot v povprečju prejšnjih 12 let.

Iz mrliške knjige komunalnega podjetja Okolje Piran lahko zvemo, da je bilo več pogrebov le v času druge svetovne vojne leta 1944 (197 pokopov), zaradi tuberkuloze, ki so jo še posebno občutili leta 1929 (201 pokop), in v letih španske gripe, ko so v štirih leti od 1918 do 1922 pokopali kar 1303 oseb ali 325 pokojnikov na leto. K temu je treba dodati, da je živelo v prvi polovici prejšnjega stoletja v Piranu za skoraj tretjino manj prebivalcev kot zdaj. Po popisih prebivalstva je imelo območje današnje občine Piran leta 1919 13.585 prebivalcev, leta 1931 pa 13.537 prebivalcev (leta 2019 jih je imela po SURS 17.690).

V treh istrskih občinah je bilo leta 2021 924 pogrebov, leta 2019 pa jih je bilo 837. Tudi v izolski občini so imeli lani 179 pogrebov, kar je približno 28 odstotkov več, kot jih imajo v povprečju v izolski občini v zadnjih 12 letih (139). V koprski občini pa 571 pogrebov ali 39 več kot leta 2019. V koprski Marjetici so ocenili, da je razmeroma manjši porast umrlih (kot v sosednjih dveh občinah) morda posledica mlajše strukture prebivalstva.

V istem obdobju so v izolski porodnišnici zabeležili manj rojstev. Lani se je v Izoli rodilo 590 otrok, leta 2020 jih je bilo 610 in leta 2018 690 otrok. Čeprav se še kakih sto otrok rodi v drugih slovenskih porodnišnicah, je bilanca med rojenimi in umrlimi v slovenski Istri občutno negativna. Število prebivalstva pa v Istri narašča zaradi priseljevanja.

Od španske gripe do covida-19

Španska gripa, ki se je začela konec leta 1917 in se zaključila v nekaterih državah s četrtim valom v letu 1920, je po ocenah okužila kakih 500 milijonov prebivalcev po vsem svetu in terjala vsaj 20 do 40 milijonov življenj, po oceni Wikipedije pa med 50 in 100 milijonov. V Evropi naj bi umrlo vsaj dva milijona ljudi, od tega v Italiji 375.000 in v deželah razpadajoče Avstro-Ogrske 300.000. Velja za eno najhujših pandemij v človeški zgodovini, ki sta jo povzročila dva seva virusa ptičje gripe H1N1. Tudi tedaj so veljale izredne razmere, zdravstvo ni imelo toliko možnosti za boj proti pandemiji, kot jih ima danes, zapirali so šole, vrtce, verouk, prepovedali predstave za otroke itd. 

Poleg španske gripe je življenja ogrožala tudi tuberkuloza (jetika). Leta 1921 so se na območju Slovenije pojavile črne koze, država je odredila obvezno cepljenje vsega prebivalstva in zagrozila z denarnimi kaznimi (od 10  do 1000 kron ali pa večtedensko zaporno kazen).

Za covidom-19 je doslej po svetu zbolelo 300 milijonov ljudi, umrlo je 5,5 milijona ljudi, vendar ima zdravstvo veliko več možnosti za boj proti bolezni. Uporabljenih je bilo tudi več milijard cepiv, zaradi česar je mogoče z veliko večjo gotovostjo preučevati posledice vpliva cepiv na potek bolezni in zdravje ljudi.