V marinah nenavadna poletna sezona

Portorož, Koper, Izola – V slovenskih marinah opažajo upad dnevnih gostov, od katerih so sicer najbolj odvisni v portoroški marini. V Izoli in Kopru, kjer imajo največ prihodkov od stalnih privezov oziroma servisa in splavitve plovil, pomembnejšega padca v poslovanju niso opazili.

»Na privezih je izrazit upad tranzitnih gostov – komaj dobro tretjino obiska v lanskem primerljivem obdobju –, saj jim zaradi pandemije ni uspelo nemoteno pluti,« je navedla Deja Erjavec iz Marine Portorož. Po drugi strani so imeli zelo dober obisk v apartmajskem naselju v marini. »Nastanitvene kapacitete so se po maju hitro zapolnile, k čemur so pripomogli turistični boni,« je pojasnila. V marini ohranjajo plavajoče hiške, ki zasedajo dolžino enega od pomolov, a jih tržijo njihovi lastniki.

Večina gostov v portoroški marini – kar okoli 70 odstotkov – je Slovencev, sledijo jim sosedje Avstrijci in Italijani. Načrti družbe za jesen so še vedno odvisni od širjenja novega koronavirusa in politike naše in sosednjih držav. Navtični sejem Nautica so sprva s pomladi prestavili na jesen, nato so ga za letos odpovedali. Lastniki Terme Čatež so sicer pred dnevi za Marino Portorož, ki ima 650 komercialnih privezov v morju in 300 na suhem, spet napovedali prodajni postopek. To je povezano z bančnimi dolgovi obvladujoče skupine DZS.
 

Povezava koprske in izolske marine

»V primerjavi s prejšnjo sezono ne bomo imeli slabših rezultatov,« meni Ante Guberac, predstavnik Grafista, ki upravlja Marino Koper. »Glavni dejavnosti v koprski marini sta servis in spuščanje ter dviganje bark v vodo in iz nje. Delo ni izostalo, tisto, česar nismo naredili spomladi, smo pač poleti,« je omenil. V koprski marini je okoli 70 privezov v morju in vsi so zasedeni, možnosti za širitev pa zaradi bližine Luke Koper – na drugi strani pa koprske mestne plaže – nimajo.

Prav zato so se v Grafistu odločili, da bodo na dražbi premoženja italijanskega lastnika v stečaju kupili še izolsko marino, kar so uresničili pred slabim mesecem. Guberac načrtuje, da bo povezal obe marini. Med prihodnjimi načrti za Izolo, ki ima v morju več kot 700 privezov, je napovedal predvsem več tako imenovanih suhih privezov, ki jih zdaj po njegovem primanjkuje.
 

Italijane odgnal tudi poostren nadzor

»Letošnja sezona je precej nenavadna. Ali bo slabša kot lani, je trenutno še prezgodaj napovedovati. Dejstvo je, da nismo toliko sezonsko odvisni, saj večino prihodkov ustvarimo s stalnimi privezi,« je povedal vodja izolske marine Matjaž France. Opažajo upad italijanskih dnevnih gostov, kar je po eni strani povezano s pandemijo, po drugi pa so se lastniki plovil soočili s strožjim nadzorom registracije plovil za plutje po slovenskem morju (plovila, manjša od desetih metrov, lahko namreč v notranjih italijanskih vodah plujejo brez registracije).

»Kot protiutež temu upadu smo imeli več sezonskih gostov, ki so prišli predvsem iz Slovenije, Avstrije in Nemčije. Predvidoma so se letos ustavili pri nas, namesto da bi, kot običajno, dopustovali v južnejših krajih,« je pojasnil.