»V Ljubljano se vsak dan vozi že pol Slovenije«

Slovenskim občinam, združenim v Skupnost občin Slovenije, je prekipelo. Prihodnji mesec se podajajo v odločen boj za decentralizacijo in skladen regionalni razvoj. Cilj je priprava dokumenta, ki bo opredelil osnovne storitve, ki naj jih zagotavljajo država, državna ali druga podjetja pa tudi lokalne skupnosti za svoje državljane. Njihovi kakovost in dostopnost sta zadnja leta padli na raven, ki poglablja razlike, širi nezadovoljstvo in državljane postavlja v neenakopraven položaj.

»Nastopil je ključni trenutek, ki od države zahteva strateški razmislek in odločitev na področju skladnega regionalnega razvoja in v povezavi s tem ohranjanja poseljenosti različnih delov države. Zadnja leta se v nekaterih občinah ukinjajo pomembne storitve: zapirajo se krajevni uradi, izpostave finančne uprave, sklad kmetijskih zemljišč, geodetska uprava, policijske izpostave, poštne in bančne poslovalnice, ukinjajo se bankomati, trgovine ...« opozarjajo v Skupnosti občin Slovenije.

Kje vse so te storitve ukinili in kaj so ljudje izgubili, smo želeli preveriti na ministrstvu za javno upravo, a so nam sporočili, da teh podatkov nimajo, saj je notranja organiziranost v pristojnosti vsakega posameznega ministrstva, zato naj odgovore poiščemo tam. Na ministrstvu za javno upravo tudi nimajo podatkov, koliko državo stanejo javne službe in kako je z njihovo dostopnostjo po vsej Sloveniji.

»Vsi državljani Slovenije upravičeno pričakujejo, da bodo imeli dober servis javnih storitev, ne glede na to, kje v Sloveniji živijo,« pravi predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel. »Naše stališče je, da bi bilo to treba urediti s predpisom, ki bi določil, kaj pomeni minimalni standard javnih storitev, ki ga mora država, lahko v sodelovanju z občinami, zagotoviti in plačati. Izvajalce zlasti gospodarskih javnih služb, predvsem podjetja v državni lasti, bi morali zavezati, naj pri tem sodelujejo, ali pa jim plačati del izvajanja te storitve, ki naj bi jo država zagotavljala državljanom,« je prepričan Vesel.
 

V ospredju je ekonomika

Miran Stanko, župan občine Krško, opozarja, da katalog nalog občin obstaja, a »kolikor vem, že dolgo ni bil osvežen, nove naloge pa si občine in država podajajo. Pristojnosti občin in dobljena sredstva ob primerni porabi že dolgo niso več v sorazmerju. Ali je ta katalog tisti, ki bi ga lahko imenovali katalog minimalnih javnih storitev? Morda je dobra osnova za izdelavo novega, vsekakor pa mu manjka prilagoditev sedanjemu času in potrebam ljudi.«

V Krškem so z minimalno najemnino v občinskih prostorih podprli zasebne poštne urade, našli so tudi drugo banko, ki je pripravljena financirati bankomat v starem delu mesta. »Vendar so to le gasilski ukrepi. Gre namreč za klimo v družbi, ki zanemarja skupnostne vrednote in se ukvarja samo še z ekonomiko. Ker je ta v ospredju, se kakovost in obseg teh storitev zmanjšujeta,« še pravi Stanko.

V občini Ribnica na Pohorju so se že trikrat ubranili poskusa, da bi jim zaprli pošto, župan Srečko Geč dvomi, da jim bo to uspelo še četrtič. »Bankomat Nove Ljubljanske banke so odpeljali, čeprav so jo dokapitalizirali tudi naši občani. To je sramotno,« opozarja župan občine, katere prebivalci imajo družinskega zdravnika na razpolago dva dni v tednu. Če ga potrebujejo zunaj tega časa, se morajo v ambulanto zapeljati po štirinajst kilometrov dolgi ovinkasti cesti v dolino, v Radlje ob Dravi. Tam jim po šampon in plenice ni treba več v Maribor ali sosednjo Avstrijo, saj je občini pred nekaj tedni uspelo nagovoriti drogerista, da je prišel v kraj. Pa še to! Za vzdrževanje cest dobijo v Ribnici na Pohorju enako kot občine, kjer nikoli ne obleži sneg, čeprav v Ribnici snežno odejo na razvejenem cestnem omrežju merijo v metrih.
 

Zaprli že 58 pošt

Pošta Slovenije je od leta 2012, ko so preoblikovali prve tri pošte, zaprla 58 poslovalnic, 140 so jih preoblikovali v pogodbene, 25 je premičnih. »Zaprli bi jih lahko manj, če bi spremenili samo en člen o delovanju, namreč o zračni razdalji med poštama. Če je manjša od 4,5 kilometra, je prebivalci menda ne potrebujejo. V Vuhredu jo je 900 ljudi izgubilo zgolj zaradi 200 metrov,« pravi radeljski župan Alan Bukovnik.

Na Pošti Slovenije pravijo, da je njihov cilj ohraniti svojo prednost in dostop do vsakega naslova v državi, »seveda odvisno od vrste in pomena posamezne storitve. S tem namenom posodabljamo in deloma centraliziramo svojo logistično mrežo. Pri optimizaciji dosledno upoštevamo splošni akt o kakovosti izvajanja univerzalne poštne storitve, ki nam nalaga predpisano gostoto omrežja, pri čemer je treba poudariti, da sodi Slovenija med evropske države z večjo dostopnostjo omrežja po številu prebivalcev na pošto ali površini v kilometrih, ki jih pokriva ena pošta«.

»Pri storitvah, ki jih uporabniki tradicionalno v največjem obsegu opravijo pri poštnih okencih, na Pošti Slovenije v letih od 2007 do 2018 zaznavamo 32-odstotni upad pisemskih pošiljk, padec univerzalne poštne storitve je še bistveno večji (52-odstoten), in tako se je količina teh pošiljk že prepolovila. Pri plačilnih storitvah pa ugotavljamo že 63-odstotni upad,« so pojasnili.

Tudi na Zvezi potrošnikov Slovenije opozarjajo, da je čas za razmislek, kakšne storitve želimo in kako jih bomo zagotovili. Potrošnik ima po besedah predsednice te zveze Brede Kutin pravico do izbire. Tudi do dviga gotovine na bankomatu. Zakaj bi ljudi silili v oblike bančništva, ki jih ne želijo uporabljati?

»Kar vzbuja skrb, so trendi,« opozarja Ivan Žagar, župan Slovenske Bistrice: »Pol Slovenije se vsak dan vozi v Ljubljano.« Razlike med vzhodno in zahodno regijo se po njegovem poglabljajo. »Naši državljani bi morali imeti v startu primerljivo izhodišče. Odgovorna politika bi se morala tega zavedati. Z administrativnim ukrepom se tega problema ne da rešiti. Potrebna je politična odločitev o tem, kaj želimo: bolj enakomeren razvoj ali ne! Politika naj to jasno pove, da ljudje ne bodo upali zaman.«