V državah bivše Jugoslavije se jih vse manj izreče za Slovence

Ob razpadu Jugoslavije so Slovenci, ki so prej bili doma v skupni državi, naenkrat postali v novih državah tujci. Uradne statistike kažejo, da njihovo število močno upada. »Največ, približno 10 tisoč ljudi slovenskega rodu, živi v Srbiji, čeprav se jih je na zadnjem popisu prebivalcev izreklo za Slovence le nekaj čez 4000. Približno pet tisoč jih živi na območju Bosne in Hercegovine, po 500 v Makedoniji in Črni gori. Za Kosovo nimamo podatka, da bi živel tam kdo slovenskega rodu. Slovenke, ki so se poročile z Albanci, so družbeno gledano izginile,« je povedal Marjan Cukrov, skrbnik za Slovence na območju nekdanje Jugoslavije v Uradu za Slovence po svetu v času prejšnje vlade.

V pomoč ohranjanja identitete društva

Eden od razlogov za manjšanje števila Slovencev je, da tisti, ki so živeli v drugih republikah Jugoslavije, po njenem razpadu niso mogli dobiti slovenskega državljanstva, meni Saša Verbič, predsednik slovenskega nacionalnega sveta v Srbiji. Zdaj lahko dobijo državljanstvo potomci Slovencev v prvem in drugem kolenu, če so aktivni v društvu. V društvih, kjer skrbijo za ohranjanje identitete, strahoma čakajo nove popise čez dve leti. V Srbiji, denimo, je 16 društev. Projektno jih financira Slovenija s približno 80 tisoč evri letno. Slovenci v Srbiji imajo status narodne manjšine.

 

Največ Slovencev živi ob Donavi

V Srbiji priznavajo kar 23 narodnostnih manjšin (v Sloveniji dve). Država podeli manjšinski status vsaki večji skupini ljudi (nad 300), ki ima svoj jezik, skupno kulturo, vero, tradicijo in ki se trudi za ohranitev skupnosti. Z zakonom jim zagotavlja tudi vrtec in šolanje v njihovem jeziku, če se prijavi vsaj 15 učencev iste narodnosti v isti generaciji. Diskriminacija je po zakonu kaznivo dejanje, za katerega je zagrožena nekajletna zaporna kazen. Manjšine vključi v državo skozi Nacionalni svet za manjšine, ki deluje pri vladi. Srbija bo letos namenila za ohranjanje kulture manjšin 250 tisoč evrov. Slovenci lani od nje niso uspeli pridobiti denarja, upajo, da bo letos bolje.



Največ Slovencev v Srbiji živi okoli Donave: v Beogradu, Zemunu, Pančevu, Novem Sadu. Večinoma so prihajali posamezno, na lastno pobudo, nekateri so tudi morali. »Slovenci v Srbiji imajo dva izvora: so potomci takih, ki jih je pripeljalo v Srbijo delo ali pa gre za migracije srca,« pove Branko Zorko iz društva Sava v Beogradu, ki je z 2000 člani največje slovensko društvo v Srbiji. V Srbijo je prišel kot otrok, ko so očeta, ki je bil glasbenik, skupaj s sto drugimi glasbeniki po drugi svetovni vojni premestili iz Slovenije v Srbijo. In je ostal. Beograjsko društvo Slovencev Sava je z 2000 člani največje in drugo najstarejše društvo (prvo je bilo ustanovljeno v Novem Sadu). Eno najmlajših je društvo Logarska dolina v Pančevu.

 

V Pančevu kar 27 narodnosti

»V Pančevu živi kar 27 različnih narodnosti. Nikoli ni bilo zaradi tega nobenega razlikovanja, nobene težave,« pove Josip Weber, predsednik društva. Društvo je bilo ustanovljeno leta 2013 na njegovo pobudo. Ko je tri leta prej potoval z vlakom v Slovenijo, je na postaji v Ormožu srečal Kristino. »Oprostite, ali tudi vi čakate naslednji vlak?« Tako se je začela velika ljubezen, ki je Kristino kmalu pripeljala v Pančevo.



»Društvo sem ustanovil, da bi moji Kristini malo približal Slovenijo,« pove Josip Weber, ki je rojen v Pančevu. Po krvi se mu iz preteklosti pretaka tudi nemška, madžarska in francoska kri, Slovenec pa je po mami, ki je prišla leta 1953 iz Kranja v Pančevo, ker je hotela postati šolska nuna, a se je obrnilo drugače. Ko je Josip spoznal Kristino, je hotel postati pravi Slovenec in je tudi postal. »Pridobil sem državljanstvo in se povzpel tudi na Triglav,« pove. Društvo, ki ga je ustanovil, ima danes skupaj s podružnico v Kovinu 200 članov, ki so slovenskega rodu, in še 200 simpatizerjev. »Vsakdo, ki čuti naklonjenost do Slovencev, se lahko včlani,« pove.

Navezali so stike z osnovno šolo Ljudski vrt na Ptuju in srednjo biotehnično šolo s Ptuja, pa tudi s šolo Velika dolina pri Brežicah. Društvo organizira skozi leto več prireditev, med njimi dneve slovenske kulinarike in Prešernovo proslavo ob kulturnem prazniku.Josip je izdal knjigo Slovenci v Južnem Banatu, v kateri je popisal življenje 40 slovenskih družin. »Kolikor družin, toliko različnih usod,« pravi. Nabralo se mu je še zelo veliko podatkov in slik o Slovencih v Banatu, tako da pripravlja še eno knjigo.

 

Kako ohraniti slovenstvo

Tudi v Beogradu poskušajo Slovenci čim bolj dokumentirati svoj obstoj. Izdajajo revijo Slovenika, pripravili pa so tudi že štiri razstave, na katerih so predstavili 48 znamenitih Slovencev in Slovenk, ki so živeli v Beogradu. Najznamenitejši je morda pevovodja in skladatelj Davorin Jenko. Tako Srbi kot Slovenci namreč pojejo po njegovih taktih vsak svojo himno: Srbi državno Bože pravde, Slovenci pa Naprej zastave slave, ki je himna Slovenske vojske. Zložil ju je davno nazaj: 1860 in 1872, pa sta še vedno živi.

Ohraniti slovenski jezik

Največja težava Slovencev na območju nekdanje Jugoslavije je, kako ohraniti jezik. Slovanski jeziki so namreč med seboj tako podobni, da se hitro zlijejo. Povsod delujejo zato tudi učiteljice slovenskega jezika, v Srbiji štiri, ki poučujejo odrasle in otroke. »Sem Slovenka in Srbkinja hkrati, ne vem, ali je to ena oseba ali sta dve,« je dejala na zadnjem srečanju društva Sava Anica Sabo, profesorica kompozicije, doktorica znanosti. Rojena je v Beogradu in vse življenje živi tukaj. Ker so doma vedno govorili slovensko, tudi sama govori odlično. Vseeno ji je bolj domače po srbsko.