Upokojitev že dolgo ne pomeni več neaktivnosti

Škofja Loka – Sodelovanje in povezovanje – besedi, ki sta bili na mednarodnem posvetu o zagotavljanju e-storitev za starejše v Škofji Loki med največkrat uporabljenimi. Povezovanje dobrih praks med regijami in sodelovanje med generacijami. Najbolj dosledno je rdečo nit posveta zajel naslov razmisleka člana mreže AGE Platform Europe iz Bruslja in nekdanjega ministra za zdravje dr. Božidarja Voljča: Mi skupaj ... Aktivno staranje je izziv, e-vključevanje starostnikov ravno tako.

Evropa se nezadržno stara, Slovenija še bolj. Povečano število starostnikov ne prinaša zgolj težav, temveč tudi nove izzive, priložnosti in konstruktivna vprašanja o prihodnosti. »Ali demografske spremembe in staranje vidimo kot prioriteto? Samo poglejte glavne teme pred evropskimi volitvami: migracije, terorizem, ekonomski položaj, brezposelnost. Odgovor je na dlani,« namigne dr. Paul Timmers, belgijski profesor, podjetnik in svetovalec, ki je spregovoril v imenu evropskega partnerstva za novosti na področju aktivnega in zdravega staranja (EIP-AHA).



»Demografsko staranje Evropejcev je neustavljivo. Če gledamo z negativnega vidika, vidimo vztrajno rast števila starostnikov, ki živijo v pomanjkanju in z nezadostno pokojnino. S pozitivnega vidika pa vidimo vse večje digitalne veščine in ozaveščenost med starejšimi. Veliko jih je dejavnih na spletu, bodisi zaradi družabnih stikov bodisi zaradi iskanja zanje koristnih informacij, denimo o zdravju,« je prepričan Timmers.

Cilj v življenju in mesto v družbi

»Naše glavno sporočilo je: dajmo starejšim cilj v življenju in mesto v družbi! Upokojitev že dolgo ne pomeni več neaktivnosti. Starejši se vključujejo v družbene in državljanske aktivnosti in pogosto krpajo vrzel na javnem ali zasebnem trgu z znanjem, izkušnjami in uporabnimi veščinami,« ugotavlja Monique Epstein, generalna direktorica in ustanoviteljica mednarodnega omrežja e-seniorjev. Prostovoljstvo je najpogostejša oblika družbenega delovanja, vendar starostniki iščejo tudi načine za finančno dopolnilo pokojnine.

Epsteinova ponuja nekaj idej: »Poučevanje in pomoč otrokom z učnimi težavami, oddajanje sobe ali stanovanja študentom, nega ljudi z alzheimerjevo ali parkinsonovo boleznijo na domu, spletna prodaja izdelkov ali storitev ...« Usvajanje digitalnih veščin starejšim odpira vrata do boljše komunikacije z drugimi ljudmi in generacijami, na primer prek družbenih omrežij in forumov, ter večje možnosti dnevnih aktivnosti, kar ugodno vpliva na zdravje.



»Potrebe se spreminjajo, stari starši in vnuki pa ostajajo,« poudarja ena mednarodno najbolj prepoznavnih udeleženk posveta, 77-letna Britanka Valerie Wood-Gaiger, znana tudi kot babica Valerie. Pisateljica, ki je prototip aktivnega staranja, je tudi ustanoviteljica in že dve desetletji vodja društva Naučite se z babico, ki temelji ravno na medgeneracijskem sožitju in sobivanju. Na facebooku ima svoje skupine že v 44 državah.

»Mladi nas krepko prekašajo v računalništvu, stari pa imamo več izkušenj in smo vir znanja in veščin. Ti me nauči spopasti se s tehnologijo, jaz pa ti bom povedala, česar še ne veš in česar ti računalnik ne more dati. Tehnologija je lahko most za ponovno združevanje generacij,« poudarja sedemkratna babica, ki je danes zelo opazna na družbenih omrežjih, na začetku svoje poti, »ki ni poklic, temveč misija«, pa se ji je zdela že e-pošta odveč: »Dolgo sem se pustila prepričevati. Ko pa danes bratu, ki živi z Zimbabveju in je nekoč na moja pisma čakal šest, sedem tednov, pošljem mejl v dveh minutah, vidim, da je bilo vredno.« Priljubljena Britanka je tudi velika promotorka e-knjig: »Zaradi njih ne padajo drevesa, ni treba zagnati tiskarskih strojev, ni prevoznih stroškov. Za nameček pa še povezujejo različne generacije!«

Vključujoča družba in rušenje predsodkov

Države se z izzivom staranja prebivalstva ne spoprijemajo enako, niti enako uspešno. Ena tistih v Evropi, ki je šele na začetku poti, je Albanija, kjer se bo po podatkih Združenih narodov pričakovana starost do leta 2025 povzpela na 80 let, četrtina prebivalstva pa bo sodila v skupino starejših. Ermira Pirdeni iz albanskega društva za vse starosti (ASAG) poudarja vlogo medgeneracijskih odnosov, ki so koristni tako za posameznika kot za skupnost, kar so v praksi dokazali z dnevnim centrom za vse generacije, ustanovljenim pred poldrugim desetletjem. »Ponovno namreč ustvarjajo bolj vključujočo družbo, utrjujejo družbeno povezanost, izboljšujejo kulturo in rušijo predsodke,« pojasnjuje Pirdenijeva in kot ključne prednosti za mlajšo generacijo navaja boljšo samopodobo in večjo samozavest, manj osamljenosti in izločenosti, močnejši občutek družbene odgovornosti in manjšo dovzetnost za nasilna dejanja.

Izbira Škofje Loke za prizorišče mednarodnega posveta ni bila naključna, saj je to občina, ki se z opaznim staranjem prebivalstva (leta 1999 je imela 2527 občanov, starih nad 65 let, leta 2045 jih bo predvidoma že 6384) uspešno spopada. »Osemdeset odstotkov naših starostnikov je vključenih v različne dejavnosti, 70 odstotkov jih zna uporabljati splet v vsakdanjem življenju, vse močnejše je tudi medgeneracijsko sodelovanje, število prostovoljcev narašča za 5 odstotkov na leto,« je nekaj statističnih podrobnosti nanizal nekdanji župan Miha Ješe.