Umetna inteligenca bi učitelju lahko prihranila do 30 odstotkov časa

Šolski center Celje je minula dva dneva v Rimskih termah gostil četrto nacionalno strokovno konferenco Kreativna učna okolja, ki je bila posvečena umetni inteligenci (UI) za zidovi učilnic. Ta je zdaj v šolah nujna, je na okrogli mizi dejala Maja Vičič Krabonja iz Srednje ekonomske šole in gimnazije Maribor, saj je treba otroke usposobiti, »da ne bodo v 21. stoletju le preživeli, ampak z drugimi živeli produktivno, polnopravno in enakopravno«. Pasti je veliko, zato se morajo učiti tudi učitelji in starši.

Prihodnost je zdaj, s tehnologijo vred

»Evropska statistika kaže, da približno ena tretjina odraslih, ki živi v gospodinjstvih z otroki, nima niti osnovnih oziroma ima minimalne digitalne kompetence. Slovenija ni izjema, še več: pri nas so razlike še večje. Imamo veliko tistih, ki se zelo spoznajo, pa veliko tistih, ki se ne spoznajo popolnoma nič. Kot družba si ne moremo privoščiti, da bi eno tretjino generacije spustili v pragozd tehnologije in umetne inteligence brez kakršnegakoli znanja, ker to pomeni, dobesedno, da smo jih pustili na ulici,« je dejala Vičič Krabonja, ki sodeluje v projektu Inovativna pedagogika 5.0.

Vičič Krabonja pravi, da bi UI učitelju lahko prihranila do 30 odstotkov časa. Napiše lahko, denimo, zelo dobro pripravo: »Imam toliko in toliko stare otroke, obravnavamo to in to, predlagaj cilje. Takoj mi jih našteje 12. Vidim, da sta mi všeč šesti in deveti. Ker sem že 30 let v razredu in sem se že malo izpela, jo vprašam, s katerimi aktivnostmi bi lahko posamezne cilje dosegla. Pa mi spet da devet idej.« Pravi, da to ne pomeni, da dela namesto učitelja, ampak ga pri delu podpre. Možnosti je veliko, Vičič Krabonja si želi, da bi jo lahko uporabljala tudi tako, da bi ji takoj pokazala, kdo od učencev je popustil: »Učitelj v srednji šoli uči 300 otrok. Nemogoče je, da bi takoj opazila, kdo je popustil. Prav tako ne morem narediti diferenciacije pri nalogah za vsakega od tristotih. UI pa lahko.«

S kreativnostjo do mladih, ki bodo posegali po zvezdah

Dodala je, da se obeta, da bodo UI vključili tudi v spremenjene digitalne učne načrte: »Da bom lahko opisala situacijo v razredu, nato pa mi bo na podlagi tega predlagala vsa didaktična priporočila ali cilje in s kom bi se lahko medpredmetno povezala, ker vseh učnih načrtov za vse predmete res ne poznam.«

Uporabnost

Dijak celjske Srednje šole za kemijo, elektrotehniko in računalništvo (SŠ KER) Max Sovič je dejal, da že zdaj uporabljajo UI v šoli za opravke, ki vzamejo veliko časa, a sicer niso težki. Zdaj za maturitetno nalogo z ekipo pripravljajo aplikacijo, v kateri so chatgpt povezali s podatkovno bazo uporabnika: »Aplikacija je namenjena vsem, ki veliko porabljajo elektronsko pošto. Skrajša čas pisanja, ker sama generira elektronsko pošto glede na podatkovno bazo uporabnika.«

Od učenja v sobi pobega do učenja z robotom

Najprej se je večina ukvarjala z vprašanjem, ali bodo domače naloge še smiselne, če jih lahko napiše chatgpt. Vičič Krabonja je jasna: »Vedno bodo prepisovali. V čem je razlika, ali dijaku seminarsko nalogo napiše chatgpt ali pa mama? Mi moramo pouk in naloge tako zastaviti, da to ne gre skozi.« Poudarila je, da je UI s pravo mero in smiselno uporabo tako koristna kot vsa druga tehnologija. Uporabljati jo morajo, a ne zato, ker tako zahteva ravnatelj, ker je moderno ali ker bi se s tem prikupili učencem: »Ali, bog ne daj, za popestritev. To je bilo pred 20 leti! Če mi učitelj po pandemiji covida-19 reče, da je tehnologija v razredu za popestritev, potem ne vem, izpod katerega kamna je prilezel.«

Pasti

Ravnateljica SŠ KER Anita Laznik je poudarila, da je učenje o UI v šolah nujno, saj ta spreminja trg dela. A meni, da učiteljev ne bo izpodrinila: »Mogoče se bo spremenila le vloga učitelja. Ne sme zamenjati ljudi. Ne vem pa, ali jih ne more.«

Chatgpt lahko tudi halucinira

Soustanovitelj Logouta Boris Veler je opozoril, da se pri vseh stvareh, ki nas najprej navdušujejo, prepozno vprašamo, kako bodo vplivale na duševno zdravje: »Naša želja je, da bi vsi, ki razvijajo nove produkte, delovali etično. Da so vsebine do mladih prijazne. Da umetna inteligenca lahko zazna, da za posamezno osebo ni prav, da se ji plasira to in to vsebino.« Dodal je, da bi družbenim omrežjem in videoigram lahko vgradili sistem umetne inteligence, ki bi prepoznal vzorce vedenja posameznikov, kar bi uporabili v dobro: »Lahko prepozna, kdo so zalezovalci, predatorji in jih avtomatično označi. Hkrati lahko ugotovi, kdo je na videoigri predolgo, in temu igralcu avatar pove, da je utrujen, da ne zmore več in da en teden ne bo deloval. Lahko bi identificiral posameznike, ki sploh ne bi prišli poiskat pomoči, mu da nasvet, pomaga s subtilnimi sporočili.«

Da se, a Veler poudarja, da so za varno uporabo ključni predvsem starši: »Da nimamo odsotnih staršev, ki so vse dneve pred telefonom, računalnikom, televizijo in svojih otrok sploh ne vidijo, kar pomeni, da jih na neki način tudi duševno maltretirajo, predvsem pa so slab zgled.«