Svojci plačujejo prevoze pokojnikov, ki jih niso naročili

Ljubljana – Zaradi povečanega števila umrlih se zapleta tudi v pogrebni dejavnosti. Na Obrtni zbornici Slovenije opozarjajo, da v nekaterih občinah javna komunalna podjetja prevažajo pokojnike iz polnih bolnišnic v svoje hladilne prostore, ne da bi jim svojci pokojnikov to naročili in jim s tem povzročajo nepotrebne dodatke stroške. Pogreb pokojnika je lahko zato dražji za 180 do 200 evrov.

Zadnji, oktobrski podatki Statističnega urada Republike Slovenije kažejo, da je oktobra, ko epidemija še ni bila v polnem zamahu, umrlo za tretjino več ljudi kot oktobra med leti 2015 in 2019. Leta 2017 je oktobra umrlo 1657 ljudi, leto dni zatem 1712 ljudi, lani 1635, letos pa kar 2071 ljudi. Po ocenah naj bi sedaj kar tri četrtine pokojnih umrlo v bolnišnicah, kjer so ponekod že pred časom opozorili, da imajo prostore za pokojne polne. »Pred epidemijo je bilo običajno, da so svojci naročili prevoz za pokojnika pri pogrebnem – javnem ali zasebnem – podjetju in so ga odpeljali iz bolnišnice na kremiranje oziroma do kraja pokopa,« razloži Jožica Coif, predsednica Odbora pogrebnih dejavnosti pri Obrtni zbornici Slovenije.

Sedaj pa se je razširila nova praksa. Ne da bi svojci to naročili ali kar koli vedeli o tem, javna komunalna podjetja iz polno zasedenih bolnišnic odvažajo pokojnike v njihove prostore za hlajenje. Če je pokojnik pokopan tam, kamor so ga odpeljali, svojci dodatnih stroškov nimajo. Težav nimajo prebivalci večjih mestnih občin, kot so Ljubljana, Maribor ali Celje. Problem oziroma strošek pa nastane za prebivalce manjših občin, kjer pokojnika šele po tem prvem prevozu pogrebnik, ki ga naročijo svojci, odpelje na kraj, kjer bo pokopan. Podobna zgodba naj bi se dogajala tudi s pokojniki v domovih za ostarele, pravi Jožica Coif.



Po občinah naj bi problem pravno rešili tako, da je ta prevoz opravljen v okviru 24-urne dežurne službe in na podlagi občinskih odlokov. »To ni zgolj odvoz pokojnikov, ki so umrli za posledicami covid-19, katerih je v tem času res največ,« pravi Janez Bauer, v. d. direktorja Komunale Novo mesto in nadaljuje: »24-urna dežurna služba je organizirana tudi z namenom, da se odzove v vseh situacijah, ko nastopi smrt, ne glede na kraj nastanka, in v najkrajšem možnem času pokojnika prepelje v prostore, ki so namenjeni za hrambo pokojnikov.«

Podobno pravijo v Izoli, kjer pokojnike prevzemajo po pozivu, npr. Splošne bolnišnice Izola, Doma upokojencev Izola oz. posameznega naročnika. »Strošek prevoza pokojnika in strošek hladilnih prostorov zaračunavamo prevzemniku pokojnika oz. naročniku,« pravijo v Komunali Izola, kjer prevzemajo v hrambo tudi pokojnike iz sosednjih občin, saj se je čas od smrti do pokopa oziroma upepelitve zaradi prezasedenosti izvajalca upepelitev pokojnikov bistveno podaljšal, tudi za več kot 10 dni.

Toda Jožica Coif opozarja, da stroškov, ki nastanejo s prevozom zaradi sproščanja kapacitet v bolnišnicah, ne bi smeli zaračunati svojcem pokojnega. »Izredne prevoze v izrednih okoliščinah, ki so nastali na zahtevo državnih organov ali drugih nosilcev javnih pooblastil opredeljuje tudi Zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti. Ta v četrtem odstavku 16. člena namreč določa, da pri tem nastale stroške plača naročnik teh storitev, kar pa v teh primerih niso svojci pokojnika,« pravi Coifova, ki izpostavlja, da običajno velja, da tisti, ki storitev naroča, to tudi plača. »Svojci preminulih niso naročniki teh prevozov,« pravi sogovornica.

Izpostavlja, da ima država za take primere rešitev: »Zaradi razglašene epidemije in sprejetih dodatnih ukrepov je potrebno na podlagi vseh načrtov zaščite in reševanja ob pojavu nalezljivih bolezni za vse pokojne državljane zagotoviti tudi dodatna finančna sredstva za stroške, ki nastajajo zaradi epidemije.« Ne pa, da so ti v resnici izredni stroški postali breme svojcev pokojnih.