Prvi dan mednarodne konference o demenci, ki jo je dvanajstič po vrsti organizirala Združenje Spominčica – Alzheimer Slovenija in je potekala minuli vikend v Mariboru, je dr. Zdenka Tičar z ministrstva za zdravje predstavila dopolnjeno strategijo obravnave demence do leta 2030. Ta težko pričakovani dokument ima sedaj tudi akcijski načrt, maja bo medresorsko usklajen, potem pa ga bo sprejela vlada.

Že ob otvoritvi konference so številni gostje in tudi pokroviteljica dogodka, predsednica republike Nataša Pirc Musar, poudarili pomen sprejetja dveh dokumentov, ki bosta omogočila nov razvoj pri obvladovanju demence oziroma zagotovila ukrepe za pomoč obolelim in njihovim svojcem. Poleg zakona o dolgotrajni oskrbi, ki je po besedah Simona Maljevca, ministra za solidarnostno prihodnost, v sklepni fazi, je pomembno sprejetje strategije obravnave demence do leta 2030. Delovna skupina jo je pripravila lani.

Strategija je sedaj v medresorskem usklajevanju, v njej pa so obravnavali večino pripomb v javni obravnavi in pripravili akcijski načrt za prihodnji dve leti, je razložila Zdenka Tičar. Po njenih besedah je bistvo tega strateškega dokumenta opredelitev vseh področij, ki so ključna za obravnavo oseb z demenco, posnetek dejanskega stanja in priprava strokovnih stališč z jasno postavljenimi cilji za vsako posamezno področje: »Za zagotavljanje razvoja področja je tako treba določiti, kje smo, kaj delamo in kakšna je naša skupna vizija za nadaljnjih deset let.«

Deset ciljev za obvladovanje bolezni

»Strategija je temeljni dokument, ki omogoča usklajen in celosten pristop vseh deležnikov v verigi oskrbe obolelih za demenco,« je dejala Tičarjeva, ki je na kratko predstavila deset ciljev za obvladovanje te bolezni. Med njimi so spodbujanje preventivnih programov za zmanjševanje tveganja, diagnosticiranje zgodnjih faz nevrokognitivnih motenj, izboljšanje dostopa do ustrezne obravnave bolnikov ter vzpostavitev baz podatkov in nacionalnega centra za demenco.

Namen strategije je zagotoviti celo paleto ukrepov, od preventivnih, ki zajemajo izobraževanje in spodbujanje prebivalstva k zdravemu načinu življenja, prek zgodnjega odkrivanja bolezni, ustrezne celostne postdiagnostične obravnave obolelih ter podpore svojcem in neformalnim oskrbovalcem, do destigmatizacije bolezni, razvoja do demence prijaznega okolja in spodbujanja raziskovalne dejavnosti.

»Strategija načrtuje spremembe in novosti, ki so po svoji naravi večplastne in zahtevne ter se morajo izvajati v skladu s strokovnimi smernicami in ustreznimi izvedbenim načrtovanjem,« je dejala Tičarjeva. Akcijski načrt pa poleg ukrepov, ki se že izvajajo, zajema izdelavo strokovnih podlag za uresničitev strategije, kar bodo pripravile delovne skupine na ministrstvu za zdravje.