Slovenija bo šla v nakup hitrih testov, čeprav ...

Življenje v Sloveniji se še ne sprošča. Omejitve gibanja ostajajo. Pouk bo po jesenskih počitnicah potekal na daljavo, v vrtcih bo poskrbljeno za nujno varstvo. Bolnišnice se polnijo, število mrtvih se približuje številki petsto. Včeraj je umrlo še 26 ljudi s covidom-19.


 
Na današnji novinarski konferenci o aktualnem stanju glede bolezni covid-19, ki smo jo prenašali, so sodelovali strokovna direktorica Splošne bolnišnice Slovenj Gradec dr. Jana Makuc, predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo ter vodja laboratorija za diagnostiko virusnih infekcij prof. dr. Miroslav Petrovec, psihologinja doc. dr. Andreja Poljanec in vladni govorec, veleposlanik Jelko Kacin.



Kacin je danes javnost nagovoril z naslednjimi besedami: »Obžalujem dogajanja včeraj v središču prestolnice. Nasilje ni dopustno, ni opravičljivo v nobenih okoliščinah, najmanj pa v času resnih epidemioloških razmer.«
 

Razmere se počasi umirjajo

Delež pozitivnih testov je včeraj znašal 26,5 odstotne točke. Trend je dober, kaže, da se razmere počasi stabilizirajo. Graf 14-dnevne incidence kaže, da smo že dosegli vrh in da se incidenca zmanjšuje. Če bo trend šel tako dalje, se lahko veselimo prihodnosti. Nakazal je, da bo morda vlada prihodnji teden že razmišljala o sproščanju ukrepov.

Reprodukcijsko število je z včerajšnjega 1,11 končno padlo na 1. Vsak okužuje vse manj ljudi. Zdržati moramo še ta teden, opogumlja Kacin.
 
Lokalna žarišča koronavirusa ostajajo Kranj, Škofja Loka, preseneča Idrija z 18 okužbami včeraj. V Celju in Velenju je bilo včeraj 33 in 35 okuženih.
 
Nekaj se dogaja na severni meji. Včeraj je bilo novo žarišče v Rogašovcih, danes pa v Mariboru s 77 okužbami, za kar Kacin nima razlage.V Ljubljani je bilo 246 okuženih. V bolnišnicah je 50 novih bolnikov, veliko so jih odpustili domov, kar 26 jih je umrlo.

Hitri testi za obrambo bele cone

Prek zooma se je javila strokovna direktorica Splošne bolnišnice Slovenj Gradec dr. Jana Makuc: »Covid je tudi za nas nekaj novega. V drugem valu imamo bistveno več ljudi, ki jih zdravimo. V prvem valu smo preusmerjali bolnike v druge bolnišnice. Od 5. oktobra imamo covid oddelke tudi mi.« Najmlajša oseba je stara 25 let, najstarejša štirikrat toliko. Zdravijo jih prav vsi zdravniki, kadre prerazporejajo. Kar 18 odstotkov zaposlenih je odsotnih. Kljub temu jim uspeva zagotavljati tudi preostali del akutnih obravnav. Covid bolnikom namenjajo 26 odstotkov zmogljivosti. Začeli so uporabljati hitre antigenske teste, da preprečijo vdor v belo cono. To je največja težava v tem trenutku v bolnišnici. Zadnji udar se jim je zgodil v sredo, ko so imeli devet covid bolnikov brez simptomov. Kljub črnim napovedim tudi Makučeva upa, da se bodo zadeve hitro obrnile v pravo smer. Od 932 zaposlenih je v slovenjgraški bolnišnici odsotnih 170 ljudi: 69 jih preboleva covid, enajst jih je v karanteni.
 
Na antigenske teste so v Slovenj Gradcu čakali kar nekaj časa. Od petih proizvajalcev, katerih teste so testirali, so izbrali najcenejšega. Ta teden so jih prejeli okrog osem tisoč – po ugodni ceni.
 
Možnost za hospitalizacijo štirih otrok imajo ves čas. Doslej so zaradi covida hospitalizirali pet otrok.

Negotovost glede hitrih testov

Predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo ter vodja laboratorija za diagnostiko virusnih infekcij prof. dr. Miroslav Petrovec je ponovil, da dajejo testiranja edini vpogled v epidemijo covida-19 in omogočajo izvajanje ukrepov. V zadnjem valu je petkrat več testiranj kot v prvem, kar je ekstremni napor za vse, ki delajo v laboratorijih. V oktobru so 99,1 odstotka vzorcev obdelali znotraj 24 ur, zelo veliko tudi znotraj 12 ur. Zmogljivosti so v zgornjih mejah, pravi dr. Petrovec. Najboljša metoda je molekularno dokazovanje, zato želijo, da to ostane na voljo življenjsko ogroženim. Z diagnostiko se na njihovem inštitutu vsak dan ubada od pet do šest zdravnikov.
 
Glede hitrih testov je kar nekaj dvomov. Skupina pri ministrstvu za zdravje se trudi, da bi izluščila podatke, ki so na voljo, nima pa pristojnosti, da bi predlagala konkretni test. Želimo se le držati parametrov, ki jih predlaga WHO, in narediti najboljši izbor. Zlasti se bojimo uporabe testov v bolnišnicah, pri asimptomatičnem osebju. Saj test zgreši večino tistih, ki bi jih dokazali z molekularno metodo. Previdnost je upravičena, svari dr. Petrovec.



Kot še pravi dr. Petrovec, trenutno teste izbira vsaka zdravstvena ustanova zase. A Slovenija je pristopila k skupnemu javnemu naročilu v sklopu EU. Hitri test je neprecenljiv po hitrosti – denimo v domu za starejše. A treba se je zavedati, da vsi proizvajalci opozarjajo, da je namenjen dokazovanju simptomatskih oseb. V Sloveniji nekateri po mnenju dr. Petrovca zelo vehementno polagajo preveč upanja v hitre teste, ki naj bi rešili epidemijo. A ti nikoli ne bodo nadomestilo za osnovne zaščitne ukrepe. Hitri testi lahko v bodoče le pomagajo. Smernice v EU glede hitrih testov niso enotne. Dr. Petrovec si težko predstavlja, da bi človek z vizirjem stal v gledališču, da bi izvedel hitri test.

Bodimo hvaležni

Psihologinja doc. dr. Andreja Poljanec z Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani z osebno izkušnjo s covidom-19 je nagovorila prebivalce Slovenije: »Zanimiv in prijeten občutek je, kadar  človek ve, da ne more nikogar okužiti.«
 
Ljudje imamo radi predvideno, ustaljen ritem. A zdaj že lep čas ne moremo v miru načrtovati niti osnovnih zadev, saj nikoli ne vemo, kdo bo zbolel, kateri sestanek bo odpadel. Po drugi strani pa nam manjka pestrosti: ista kuhinja, isti ljudje so ves čas okrog nas. To mnoge jezi in vsi se sprašujemo, kdaj se bo končalo.


 
A ljudje smo sposobni poiskati zadeve, za katere smo lahko hvaležni tudi v trenutni situaciji: to je lepa jesen, dobra soseda, ljubek hišni ljubljenček. S tem treniramo svoje možgane z občutki sreče, optimizma. Druga preprosta stvar, ki jo zmore vsak, je odločitev za preproste spremembe.
 
Velikih sprememb na hitro nismo sposobni narediti. Zardi previsokih ciljev nam večkrat ne uspe in počutimo se krive.
 
Zadržimo se pri pretiranem izkazovanju jeze, godrnjanja … Porabimo to energijo raje za delati dobro: pokličimo koga, šalimo in igrajmo se z otroki, poziva Poljančeva. Prisluhnimo drugemu, kaj ga vznemirja, kaj si želi. Naj se ljudje ob nas počutijo lepo in ljubljene. S tedni in meseci bomo bolj odporni, manj osamljeni, izplača se, je zaključila Poljančeva.

Kaj pa, če je stiska prehuda?

A kaj storiti v hudi stiski, ko ljudje ostanejo brez službe? »V pomirjenem vzdušju je vse lažje, je prepričana psihologinja.
 
Kako pa je s konkretnim nasvetom staršem in otrokom? Dobro je narediti urnike, je prepričana Poljančeva: »Veliko se je treba pogovarjati in vsak dan sproti narediti načrt, konkreten plan, ne na zelo dolgi rok, da ne bomo razočarani, če se ne uresniči.« Toda! Če je le mogoče, naj starši v teh dneh ostanejo doma pri otrocih, svetuje. Doma lahko naredimo mnogo drobnarij. Ne objokujmo nečesa, česar niti na vidiku še ni. Sprejmimo situacijo in se poskušajmo znotraj nje čim bolj znajti. Pa še: Verjemimo vase, sporoča Poljančeva.

Država hoče odločilno besedo

Ali se bo država odločila za skupni nakup hitrih antigenskih testov? Kacin odgovarja pritrdilno. Država hoče imeti odločilno besedo pri tem in ne želimo si, da bi kdor koli v tej stiski služil denar ter teste predrago zaračunaval in se izognil odgovornosti za svoje početje. Niso časi, ko bi se lahko igrali z zdravjem ljudi. Država mora vzpostaviti mehanizem, da se bo solidarnost manifestirala kar najbolje, je novinarsko konferenco sklenil vladni govorec.