Sončne elektrarne končno v vzponu

Sončne elektrarne se v Sloveniji le počasi uveljavljajo, a podatki o trendih za lani kažejo na hitrejšo rast. Tudi javno mnenje jim je vse bolj naklonjeno. To kaže tudi priznanje, ki ga je posavska območna gospodarska zbornica včeraj med drugim podelila družbi Gen-I za najboljše inovacije.

Bronasto priznanje so ji letos namenili za postavitev sončne elektrarne za samopreskrbo na večstanovanjskem objektu, ki jo je Gen-I vključil v omrežje februarja, že lani pa srebrno priznanje za inovativno sončno elektrarno na ključ. Skupaj je iz podporne sheme državnih pomoči sofinanciranih že za nekaj več kot 257 megavatov moči sončnih elektrarn.

Po pred kratkim objavljenem poročilu slovenskega portala za fotovoltaiko je leto 2018 zaznamovala prav rast majhnih sončnih elektrarn, ki so vključene v shemo za samopreskrbo. To je program državne pomoči, ki z višjimi odkupnimi cenami omogoča realizacijo naložb v okolju prijazne načine proizvodnje elektrike, kamor spadajo tudi sončne elektrarne. Teh je bilo v okviru sheme samo v lanskem letu postavljenih skoraj 1300 v skupni moči 13,1 megavata, skupno pa jih je že za 21 megavatov.
 
Tudi poslovni načrti družbe Gen-I, ki je vodilni igralec na tem področju, kažejo na skokovito rast števila malih sončnih elektrarn. Letos bodo, denimo, postavili 600 novih, prihodnje leto 800 in čez dve leti tisoč novih elektrarn. Pričakovani indeks rasti je od 25 do 30 odstotkov. Še bistveno hitreje bosta rasli moč in proizvedena energija iz teh elektrarn, predvsem po zaslugi uveljavljanja večjih skupnostnih projektov, so prepričani pri Gen-I.
 


Iz podatkov o izdanih deklaracijah za obnovljive vire energije Agencije za energijo je razvidno, da so bile postavljene še štiri sončne elektrarne, ki so vključene v sistem odkupnih cen v skupni moči 382,5 megavata. A kot rečeno, je prav samopreskrba s sončno energijo koncept, ki postaja čedalje bolj popularen. Povedano na kratko je to proizvajanje lastne električne energije z mikro sončno elektrarno, ki je priključena na notranjo nizkonapetostno električno napeljavo stavbe in s katero investitor »pokriva« lastno porabo električne energije. Namenjena je gospodinjskim in malim poslovnim odjemalcem, ki tako postanejo energetsko neodvisni, dokler jim seveda to lahko zagotavlja elektroenergetski sistem.

Vabljive večstanovanjske hiše

Ta namreč deluje kot hranilnik energije, ki jo sončne elektrarne proizvedejo ob sončnih dneh, njihovi lastniki pa jo lahko porabijo v zimskih mesecih, ko je proizvodnja elektrike tudi sicer manjša. Zelene energije, kamor uvrščamo tudi sončno, so zato pogosto obtožene, da so odgovorne za nestabilnost elektroenergetskih sistemov. Pri nas tega strahu še ni, saj so, po podatkih Borzena, sončne elektrarne iz podporne sheme lani skupaj proizvedle komaj nekaj manj kot 250 givavatov elektrike. Glede na to, da je letna proizvodnja elektrarn v Sloveniji približno 15.000 gigavatov, je to le dva odstotka vse proizvodnje.



Naložba v lastno sončno elektrarno je vabljiva tudi po finančni plati, saj v povprečju zniža stroške za elektriko za več kot 75 odstotkov. Z razvojem fotovoltaične tehnologije so sončne elektrarne postale tudi kvalitetnejše in zanesljivejše; pričakovana  življenjska doba male sončne elektrarne je tako že 30 let.



Še posebej zanimive za samopreskrbne elektrarne so večstanovanjske hiše, saj so ponavadi višje in z večjimi, bolj osončenimi strehami. Ključni dejavniki pri postavitvi sončne elektrarne so prav velikost strešnih površin, usmerjenost strehe, lokacija objekta in odjem električne energije objekta. Na že omenjeni večstanovanjski stavbi s 23 stanovanji na Jesenicah je Gen-I tako postavil sončno elektrarno, ki ima 36,7 kilovata moči.

Na letni ravni bo ta sončna energija znižala emisije ogljikovega dioksida za 17 ton, omogočila pa bo za dobrih 4500 evrov letnih prihrankov pri rabi električne energije. Lastniki bodo z lastno proizvodnjo pokrivali večino energetske potrebe v stavbi.