Sodišče zavrnilo zahteve za varstvo zakonitosti obsojenih korupcije

Vrhovno sodišče je zavrnilo zahteve za varstvo zakonitosti, ki so jih vložili obsojeni v odmevnem primeru korupcije v zdravstvu. Tako je obveljala pravnomočna sodba trem zdravnikom in nekdanjemu komercialistu Emporia Medical, ki so bili zaradi nedovoljenega sprejemanja oziroma dajanja daril v zdravstvu obsojeni na zaporne kazni.

Okrožno sodišče v Ljubljani je namreč februarja 2021 zdravnike ortopede Vaneta Antoliča, Roka Vengusta, Sama Karla Fokterja in Roberta Janeza Cirmana spoznalo za krive nedovoljenega sprejemanja daril od podjetja Emporio Medical. Nekdanjega komercialista pri tem podjetju Darka Žafrana pa je spoznalo za krivega nedovoljenega dajanja daril.

Sodišče jim je izreklo od deset mesecev do treh let zaporne kazni in denarne kazni, Cirmanu, Fokterju in Vengustu pa še odvzem prejete nedovoljene nagrade.

Obsojeni so se pritožili na vrhovno sodišče, ki je januarja lani skoraj v celoti potrdilo sodbo okrožnega sodišča. Na zaporno kazen so bili tako obsojeni Antolič, in sicer na šest mesecev, Vengust na dve leti in dva meseca ter Cirman na tri leta, Žafrana pa je doletelo leto in pol zaporne kazni. Višji sodniki so pri tem odločili, da Antoliču, Cirmanu in Vengustu ni treba plačati denarne kazni, ki so jim bile izrečene na prvostopenjskem sodišču.

Obsodili tudi vodjo celjske ortopedije, a je dejanje zastaralo

Prvostopenjsko sodišče je obsodilo tudi nekdanjega vodjo celjske ortopedije Sama Karla Fokterja, ki je bil zaradi prejemanja podkupnine obsojen na deset mesecev zapora, a so višji sodniki ugotovili, da je kaznivo dejanje med kazenskim postopkom že zastaralo in so zanj izdali zavrnilno sodbo.

Vsi štirje pravnomočno obsojeni so nato na vrhovno sodišče vložili zahteve za varstvo zakonitosti, a jih je senat vrhovnega sodišča zdaj zavrnil. Vrhovni sodniki so presodili, da v zahtevah zatrjevane kršitve kazenskega zakona, bistvene kršitve določb kazenskega postopka in druge kršitve določb kazenskega postopka, ki bi vplivale na zakonitost sodne odločbe, v obravnavani zadevi niso podane, prav tako pa niso podane kršitve ustavnih in konvencijskih pravic obsojencev.

Pri tem je vrhovno sodišče ocenilo še, da so bile zahteve deloma vložene tudi v nasprotju z določbami zakona o kazenskem postopku, ki določa, da zahteve ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, so zapisali v sporočilu za javnost.