Slovenski muzeji danes vabijo na poletno muzejsko noč

Letos je 79 muzejev, galerij in drugih zavodov brezplačen in pester program pripravilo na 162 prizoriščih in vabijo na 357 dogodkov.

Galerija

Fotografija je arhivska. FOTO: Jože Suhadolnik

STA

15. 6. 2024 | 08:48

15. 6. 2024 | 10:15

5:41

A+A-

Slovenski muzeji danes vabijo na poletno muzejsko noč, ki tradicionalno poteka že od leta 2002. Gre za največjo promocijsko akcijo slovenskih muzejev in galerij, ki se ji pridružujejo tudi drugi zavodi in ustanove. Letos je 79 muzejev, galerij in drugih zavodov brezplačen in pester program pripravilo na 162 prizoriščih in vabijo na 357 dogodkov.

Tudi letos se je akciji pridružilo nekaj ustanov, ki sodelujejo prvič, so sporočili iz Skupnosti muzejev Slovenije, ki organizira poletno noč.

Letošnja že 22. poletna muzejska noč bo po vsej Sloveniji z vodstvi po različnih razstavah ter z izkustvenimi delavnicami, predstavitvami, pogovori, koncerti, filmskimi projekcijami in drugimi dogodki vabila, da čas med 18. uro in polnočjo obiskovalci v prostorih muzejev, galerij in drugih ustanov namenijo kulturni dediščini, umetnosti, kulturi in zgodovini.

12. po vrsti se poletni muzejski noči med drugimi pridružuje državni zbor. V Pomurskem muzeju Murska Sobota pa bodo odprli nove prostore prenovljenega dela stalne razstave Ljudje ob Muri. Vabi recimo tudi nočni obisk Pomnika miru na Cerju.

V Piranu bodo med drugim v Pomorskem muzeju Piran odprli razstavo o zgodovini Tartinijevega spomenika ter gostujočo razstavo Mestnega muzeja Umag z naslovom Trnki in mreže - izkoriščanje morja v antiki in zgodnjem srednjem veku. V pivškem Parku vojaške zgodovino pa vabijo na odprtje gostujoče razstave Varšavska vstaja 1944.

Koordinacijo 22. Poletne muzejske noči sta letos prevzela Posavski muzej Brežice ter Muzej športa, ki deluje kot organizacijska enota Slovenskega šolskega muzeja.

Surs ob poletni muzejski noči: Obisk muzejskih razstav in galerij se povečuje

Obisk muzejskih in galerijskih razstav se je v zadnjih 30 letih po podatkih statističnega urada povečal.

V letu osamosvojitve Slovenije 1991 je razstavo v povprečju obiskalo 1282 oseb, leta 2022 pa 2165. Razstave si je leta 1991 na dan v povprečju ogledalo 4659 obiskovalcev, leta 2022 pa 5962.

Leta 2022 si je razstave v muzejih in galerijah v Sloveniji ogledalo več kot 2,17 milijona obiskovalcev, od tega 26 odstotkov tujcev. Skupno je bilo med obiskovalci 29,4 odstotka otrok in mladine, je v priložnostni objavi navedel Statistični urad Republike Slovenije (Surs).

Muzeji in galerije so leta 2022 s prodajo vstopnic iztržili več kot 4,3 milijona evrov. Posamezni obiskovalec je za ogled razstave plačal povprečno 3,80 evra.

Številnim obiskovalcem pa ni bilo treba plačati vstopnine, ob priložnostih, kot so mednarodni dan muzejev, Ta veseli dan kulture in poletna muzejska noč, je vstop v muzeje in galerije brezplačen. V 2022 je bilo brezplačnih ogledov okoli 526.700.

Muzeji, ustanove z muzejskimi zbirkami in galerije v Sloveniji so leta 2022 v svojih prostorih pripravili 786 občasnih in 219 stalnih razstav ter dodatno 123 razstav za virtualni prostor.

V drugih ustanovah so slovenski muzeji in galerije gostovali s 386 razstavami. 78 odstotkov teh gostovanj je bilo v drugih krajih po državi, s 64 razstavami so bili na gostovanju v drugih članicah Evropske unije, 19 razstav pa je bilo pripravljenih v državah zunaj EU.

Slovenski muzeji, ustanove z muzejskimi zbirkami in galerije so konec leta 2022 po podatkih Sursa hranili približno 9,2 milijona muzejskih in galerijskih predmetov; 57,8 odstotka teh predmetov je bilo inventariziranih. Za odkup predmetov so namenili skoraj 360.000 evrov, vrednost pridobljenih predmetov skupaj pa so ocenili na več kot 404.000 evrov.

Skupni prihodki muzejev in galerij so leta 2022 znašali 63 milijonov evrov. Od tega zneska so 83,9 odstotka predstavljali prihodki iz javnih sredstev, 15,1 odstotka lastni prihodki, odstotek teh sredstev pa so muzeji in galerije prejeli od sponzorjev, domačih in tujih. Glavni del javnih virov so muzeji in galerije prejeli iz državnega proračuna, in sicer 73,6 odstotka, sledili so prihodki iz občinskih proračunov (23 odstotkov) in iz EU (3,3 odstotka).