Slovenija ponuja Hrvaški mediacijo

Ljubljana – Hrvaški premier Andrej Plenković je po slabem letu spet na slovenskih tleh, a srečanje s premierom Mirom Cerarjem je le protokolarno, dvostransko srečanje v okviru Procesa sodelovanja v Jugovzhodni Evropi (SEECP) na Brdu pri Kranju ni predvideno.

Slovenska vlada je le dan pred vrhom Procesa za sodelovanje v Jugovzhodni Evropi, katerega vodenje je Slovenija prevzela pred letom dni, končuje pa ga konec junija, objavila novico, da je evropsko komisijo zaprosila za mediacijo v primeru prenesenih deviznih vlog LB. Danes bo zato zanimivo slišati, kaj bo na to temo lahko povedal hrvaški premier Andrej Plenković, predvsem pa, ali se strinjajo z mediacijo, potem ko je Slovenija že razmišljala o ponovni tožbi pred sodiščem EU ali celo o spremembi ustave oziroma ustavnega zakona, s katerim bi naj preprečili plenjenje premoženja NLB na Hrvaškem.

Plenkovićev odziv

Predsednik vlade v odstopu Miro Cerar bo na Brdu pri Kranju na bilateralni ravni sprejel bolgarskega predsednika Bojka Borisova, predsednika kosovske vlade Ramusha Haradinaja in predsednika vlade BiH Denisa Zvizdića, medtem ko bilateralnega srečanja s Plenkovićem v protokolu niso dogovorili. Minister za zunanje zadeve Karl Erjavec je po prvem dnevu, ko je gostil zunanje ministre 13 držav članic SEECP (hrvaške ministrice za zunanje zadeve ni bilo), dopustil možnost, da bi se slovenski in hrvaški predsednik vlade ob robu dogodka vendarle pogovorila o nerešenih zadevah.

»Spore med državami članicami EU je treba reševati na miren način, mediacija je eden od teh načinov. Vendar nisem optimist, ker vemo, da Hrvaška krši več mednarodnih pogodb,« je dejal Erjavec. Omenil je nespoštovanje arbitražne odločbe in mokriški memorandum iz leta 2013.

Erjavec ni izključil možnosti nove tožbe pred sodiščem EU, če mediacija v primeru deviznih vlog ne bi bila uspešna. »Vendar drugače ne gre, če imaš soseda, ki eklatantno krši mednarodne pogodbe, potem je treba uporabiti pravna sredstva in druge možnosti ni,« je dejal Erjavec.


 

Vrh SEECP

Slovenija danes (in včeraj) kot predsedujoča država gosti vrh Procesa sodelovanja v Jugovzhodni Evropi (SEECP). To je proces, ki ga je pred 22 leti sprožila Bolgarija, Slovenija pa je k procesu pristopila leta 2010, v njem sodeluje 13 držav: Srbija, Romunija, Makedonija, Črna gora, Kosovo, Hrvaška, Turčija, Grčija, Albanija in BiH.

SEECP je ena od pobud (podoben je proces Brdo-Brioni), ki na neinstitucionalni ravni deluje kot forum političnega in diplomatskega dialoga za države v regiji Jugovzhodne Evrope, razumemo pa ga lahko kot neformalni forum za države, ki želijo postati članice EU. Glede na članstvo SEECP, v katerem so štiri članice EU, nekatere se že pogajajo z EU (Turčija), nekaj pa jih vabilo lahko pričakuje v prihodnjih mesecih, je jasno, da gre za pomemben forum po vrhu v Solunu leta 2003, ko je Unija dala jasen signal državam Jugovzhodne Evrope, da je njihova prihodnost članstvo v EU.

Slovenija je vodenje političnega procesa SEECP prevzela julija lani in ga bo konec junija predala drugi državi. Minister za zunanje zadeve Karl Erjavec je pojasnil, da je imela Slovenija v tem letu štiri osnovne prioritete, ključna pa je širitev EU z državami Zahodnega Balkana. Slovenija se uvršča v tabor držav članic EU, ki zagovarjajo širitev, ker se s tem krepi stabilnost regije in celine. Evropska perspektiva je zagotovilo, da se bodo vse te države pospešeno modernizirale, demokratizirale in gospodarsko okrepile.
 

Migracije niso kritične

Erjavec kot drugi cilj poudarja agendo za mlade. Dejstvo je, pravi Erjavec, da mladi v tej regiji nimajo možnosti za zaposlovanje, zato je te države zelo prizadel beg možganov. Letos so se na ministrstvu za zunanje zadeve v sodelovanju z drugimi ministrstvi veliko ukvarjali tudi z vprašanjem migracij. Zunanji minister Erjavec pravi, da razmere na tem področju niso najboljše, ker se lahko zgodi, da se odpre kakšna nova migrantska oziroma jadranska pot. »Vendar razmere zdaj niso kritične, saj migracije niso posledica bega ljudi z vojnih žarišč, ampak rezultat kriminalnega delovanja,« je dejal Erjavec.

Zunanji minister Erjavec o smiselnosti procesa SEECP ne dvomi. Meni, da je nujen, saj je to forum, kjer poteka živahen politični dialog. Tako lahko tudi EU spremlja težave v dialogih med Beogradom in Zagrebom, med Prištino in Beogradom, med Skopjem in Atenami ter napetosti v BiH. »Zaradi vseh težav v regiji je Slovenija še posebno zainteresirana za takšne pobude. V njenem interesu je, da ima v neposredni soseščini stabilno regijo,« je dejal Erjavec.

Primer Slovenije in Hrvaške je dober primer tega, kako zapleteni so odnosi med državami v tem delu Evrope, še pravi Erjavec.