Na širšem območju Nove Gorice je noč, kljub bojazni zaradi deževja, minila dokaj mirno, novih težav v najbolj prizadetih občinah ni. V petek zjutraj je območje novogoriške in ajdovske občine sicer zajelo močno deževje, ki je zalilo več cest in kleti, posledice še odpravljajo. Nekaj težav zaradi deževja so imeli tudi na mariborskem koncu.
Kot je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite Renče-Vogrsko
Ivan Gregorič, jih danes čaka še veliko dela, saj je bilo pod vodo kar veliko cest in tudi stanovanjskih in drugih objektov, a nihče v občini ne potrebuje začasne nastanitve.
Močno deževje je v petek namreč zajelo tako območje občine Renče-Vogrsko kot tudi občin Ajdovščina in Nova Gorica, poroča spletna stran uprave za zaščito in reševanje. Meteorna voda je poplavila več cest ter zalila več kleti in stanovanjskih hiš.
Gasilci in člani civilne zaščite bodo še naprej spremljali dogajanje na terenu, predvsem območja zemeljskih plazov. Prve oglede bo opravil tudi geolog, predvsem tam, kjer so oziroma bi lahko bili zaradi drsenja zemlje ogroženi objekti, so še navedli v regijskem štabu civilne zaščite za severno Primorsko.
Narasle vode iz zaledja pritokov reke Vipave so za krajši čas poplavile ceste in nekaj kleti v krajih Renče in Oševljek. Ob cesti sta se sprožila tudi dva manjša zemeljska plazova, ki pa ne ogrožata nobenega objekta. Tudi v drugih delih severne Primorske so naraščali številni hudourniki in reke, sprožilo se je tudi nekaj zemeljskih plazov.
Močno deževje je v petek zvečer zajelo tudi širše območje Maribora. Meteorna voda je poplavila več kleti v stanovanjskih objektih, v treh je zamakala streha. A večjih težav ni bilo. Med drugim je zaradi zamašenega propusta narasla voda v Stražunskem kanalu v Mariboru in ogrožala stanovanjske objekte, a so gasilci dovolj hitro očistili potok, da ni bilo povzročene večje škode.
V občini Rače-Fram so meteorne vode v petek zvečer poplavile klet stanovanjskega objekta, gasilci so vodo izčrpali. V Pivoli v občini Hoče-Slivnica je veter podrl drevo, ki je padlo na cesto, in gasilci so drevo razžagali in ga odstranili a ceste.
Težave zaradi deževja so bile po podatkih Uprave RS za zaščito in reševanje tudi na Koroškem. V večini primerov je meteorna voda ogrožala in zalivala prostore objektov, zaradi razmočenega terena in vetra so se podirala drevesa, meteorna voda pa je zalila posamezne dele vozišč.
Fronta je s seboj prinesla tudi občutno ohladitev. Višje v gorah je zapadel tudi že sneg.
Neurje pustošilo po Italiji, v Avstriji sneg
Italijo je v petek prizadelo hudo neurje. Najhuje je bilo v deželah Lombardija in Toskana, kjer so se vrstili poplave in zemeljski plazovi. Umrla je najmanj ena oseba, več je bilo poškodovanih. Iz Avstrije medtem poročajo o snegu, ki je prekril tudi več gorskih dolin, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.
Umrl je 61-letnik iz pokrajine Varese v Lombardiji, ki ga je odnesla reka, ko je ta nenadoma prestopila bregove. Kasneje so našli njegovo truplo. Ponekod v Lombardiji je padala toča, ki je povzročila hudo škodo v kmetijstvu. V Alpah na nadmorski višini nad 1900 metrov je sneg prekril več naselij.
V toskanskem obmorskem letovišču Viareggio je silovit veter podrl drevo, ki je padlo na ulico in ranilo tri osebe. Zemeljski plazovi so se sprožali predvsem v toskanski pokrajini Grosseto. Tri ljudi so prepeljali v bolnišnico, ker so jih poškodovali siloviti sunki vetra v kraju Rosignano Marittimo v bližini pristaniškega mesta Livorno, prav tako v Toskani.
Močno deževje in veter sta povzročala škodo tudi na območju Neaplja na jugu Italije.
Iz Avstrije medtem poročajo o zgodnjem prihodu ali vsaj obisku zime, saj je v številnih dolinah v petek in danes snežilo.
Pri vremenski postaji Bischofshofen na območju Salzburga, na nadmorski višini 550 metrov, so davi namerili dva centimetra novozapadlega snega, na smučišču Ramsau/Dachstein blizu Schladminga, na višini 1200 metrov, ga je bilo 12 centimetrov, v kraju Warth v deželi Predarlsko na višini slabih 1500 metrov 25 centimetrov, ponekod v visokogorju, na višinah krepko nad 2000 metrov, pa že več kot 40 centimetrov, poroča APA.
Sneg na višinah nad 1500 metrov nadmorske višine konec septembra sicer ni neobičajen, pojasnjujejo meteorologi.
Komentarji