Robert Golob: Vesel bi bil, če bi naša vlada imela podporo kot Nato

»V zadnjih treh letih smo zvišali naložbe v vojaško opremo za 70 odstotkov. To kaže našo popolno pripravljenost na izpolnitev zavez,« je po srečanju z generalnim sekretarjem Nata Jensom Stoltenbergom dejal slovenski premier Robert Golob.

Slovenija se je zavezala, da bo obrambne izdatke zvišala na dva odstotka BDP do leta 2030. Tak delež po novem, glede na sklepe lanskega vrha Nata v Vilni, ni več cilj, temveč spodnja meja izdatkov. Po Stoltenebergovih besedah vse bolj nevaren svet zahteva več vlaganj v obrambo. Slovenijo vidi kot »visoko cenjeno zaveznico«.

Slovenska vlaganja so že celo desetletje med najnižjimi v Natu. Lani so se gibala okoli 1,3 odstotka BDP. Generalni sekretar zavezništva je kljub temu pohvalil prispevke Slovenije tako v BiH kot na Kosovu ter tudi v bojnih enotah v Latviji in na Slovaškem, vzpostavljenih v okviru odvračanja Rusije. Prav tako je izrazil zadovoljstvo z napovedjo okrepitve kontingenta slovenskih vojakov na Kosovu.

Bilateralno srecanje predsednika vlade Roberta Goloba z generalnim sekretarjem zveze Nato Jensom Stoltenbergom. FOTO: Anze Malovrh/STA

Ruska propaganda v Sloveniji

Glede nizke podpore Natu v Sloveniji (po Natovi javnomnenjski raziskavi je nižja le v Črni gori) je premier Golob ocenil, da je še močna. Pošalil se je, »da bi bili v naši vladi res veseli, če bi imeli takšno podporo«. Del razlogov za nihanje podpore je pripisal tudi širjenju propagande iz Rusije prek držav Zahodnega Balkana.

To je bil šele prvi premierov obisk na sedežu Nata v skoraj dveh letih mandata. Običajno predsedniki vlad obiščejo Nato na začetku mandata. Golob in Stoltenberg sta na vprašanje glede tega odgovorila, da sta se večkrat srečala.

Referendum o Natu bi razklal Slovenijo

Stoltenbergu se bo jeseni iztekel mandat. Slovenija je za njegovega naslednika že podprla odhajajočega nizozemskega premiera Marka Rutteja, ko je bil še edini kandidat. Pozneje se mu je pridružil še romunski predsednik Klaus Iohannis. Zato Slovenija analizira tudi njegovo kandidaturo, med drugim z vidika regionalne porazdelitve funkcij.