Raftarji zagrozili, da ne bodo plačali dovolilnic

Bovec – Nekatera posoška podjetja niso več pripravljena plačevati dovolilnic za plovbo na Soči, če se občine ne bodo lotile celovitega urejanja vstopno-izstopnih mest. S pravnim manevrom bi prihranili 30.000 evrov, a bi prav toliko namenskega denarja zmanjkalo za vzdrževanje ene najbolj obleganih točk, ki je hkrati zrcalo doline.

»Ne trdimo, da občine denarja ne vlagajo, toda pravih rezultatov vendarle ni. O urejanju vstopno-izstopnih mest pa se pogovarjamo 23 let,« je kritičen predsednik Gospodarskega interesnega združenja (Giz) raftarjev Dolina Soče Adis Hrovat. Trinajst nezadovoljnih podjetij se je zaradi sprotnega krpanja vstopno-izstopnih mest, medtem ko je zadovoljivo urejena le točka ob slapu Boka, odločilo, da bo za celotno floto plačalo le 2500 evrov pavšala za plovno dovolilnico. To bi se jim izšlo, če bi jo – po vzoru povezanih manjših ponudnikov pred dvema letoma – kupili enotno kot Giz. Kot pravijo, bi jih pomirilo le zagotovilo občin, da se bodo lotile urejanja po prioritetah, začenši z enim najbolj obleganih vstopnih mest na Srpenici 1.

Na včerajšnjem kriznem sestanku so vendarle dobili ustno zagotovilo županov, da se bodo v najkrajšem možnem času lotili približno 400 metrov preluknjane makadamske ceste in obračališča pri Srpenici. A v tednu dni pričakujejo še pisno zagotovilo občin, ki jim od lanske plovne sezone ostaja približno 50.000 evrov namenskega denarja za Sočo. Vsota je kakor doslej razdeljena v treh proračunih v Bovcu, Kobaridu in Tolminu. »Ni naš interes, da smo v konfliktu z občinami. Z njimi namreč gradimo to destinacijo na višjo raven. Ampak to pomeni vlaganje,« je opozoril Hrovat in dodal, da so jih obljube toliko pomirile, da bo pavšale poravnalo vsako podjetje posebej. To pomeni, da se bo v blagajno z njihovega naslova nateklo 32.000 evrov.

Eno za drugim

Bovški župan Valter Mlekuž priznava, da bi morali že v preteklosti celostno urejati mesta: »Če bomo vsako leto zgolj krpali jame, smo naslednje leto spet na istem. Najdražja je naložba, ki je narejena napol. Upam, da smo danes našli skupni jezik.« Za dela na Srpenici bosta torej morali svoj delež prispevati tudi sosednji občini, prihodnje leto pa bi se naložbe selile po toku Soče v kobariško občino za vstopno-izstopno mesto Srpenica 2. »Vsak župan bi rad najprej uredil mesta pred svojim pragom, ampak Soča je od vseh. Uporabniki pa tako ali tako koristijo prav vse,« je poudaril Mlekuž, ki pa vseeno dvomi, da bi lahko prvo naložbo spravili pod streho do junija.

Njegov kobariški kolega Robert Kavčič sicer trdi, da problematika urejanja mest vendarle ni tako kritična, in zanika, da bi se denar od prodanih dovolilnic izgubil v občinskih proračunih: »Težko bi govorili, da so zadeve neurejene. Je pa res, da so mesta v divji naravi, kjer se razmere lahko pogosto spremenijo. Prav tako so se v zadnjih letih izpostavile najbolj problematične točke, zato jih bo treba urediti. Tu res ne vidim težav.«

Redarji in informatorji

Da bi se izognili podobnim zapletom, Giz zdaj predlaga, da bi v komisijo za Sočo, ki jo z novim odlokom sestavljajo zgolj trije posoški župani, vključili še katerega izmed njihovih članov kot strokovnega svetovalca. »To je zagotovo dobro za obe strani, saj bi lahko načrtovali do časa, ne pa po začetku sezone tako kot zdaj,« predvideva Hrovat.

Plovna sezona za zdaj še ni v polnem zamahu, saj so velikonočne praznike zaznamovale visoke vode. Toda gneča je zgolj vprašanje časa, se spet bojijo v Posočju, češ da se poleg približno 70 domačih in tujih podjetij napoveduje še šest novih. Redni nadzor bo še toliko bolj pomemben, medobčinska inšpekcija pa namerava poleti okrepiti svoje vrste tudi z ribiškimi čuvaji in drugimi informatorji. »Primarne pristojnosti ostajajo zgolj redarjem in inšpektorjem, ki imajo zakonska pooblastila za ukrepanje. Predlagani nadzorniki in informatorji pa naj bi opravljali predhodne postopke za učinkovitejše delo redarjev,« je napovedala predstojnica Medobčinske uprave občin Bovec, Kobarid, Tolmin in Kanal ob Soči Suzana Konec.