Problemi na delovnem mestu – 5 korakov reševanja s pomočjo čustvene inteligence

Problematična situacija običajno izzove močna čustva. Če želimo obvladati čustva, moramo razviti sposobnost reševanja problema tako, da znamo določiti najbolj učinkovito strategijo za njegovo rešitev. S pomočjo čustvene inteligence boste spremenili pogled na probleme in se naučili tehnik za njihovo učinkovito reševanje.

Obvladovanje čustev ne pomeni potlačitev. Če jih ne upoštevamo, še ne pomeni, da jih ni. Ravno nasprotno. Če čustev ne nadzorujemo, samo stopnjujemo njihovo intenzivnost. Sposobnost, da se zavemo, prepoznamo in razumemo svoja čustva, nam omogoči, da jih uporabimo sebi v prid. Čustva nam namreč povedo marsikaj o razlogih za naše ravnanje.

Nobena situacija ni težava sama po sebi. Čustveno inteligenten pogled na življenje pomeni, da ga vidimo kot vrsto situacij, ki zahtevajo naš odziv. Problem nastane zaradi našega neučinkovitega ali neustreznega odziva. Če gledamo na probleme tako, spoznamo, da so normalen del življenja.

Nihče ne more vedno, v vsaki situaciji, ravnati najučinkoviteje, zato tiste, kjer smo z izidom manj zadovoljni, označimo za problem. Kadar naš prvi odziv ne deluje, lahko vedno izberemo drugačen odziv, ki nas bo pripeljal do želene rešitve.

Ko enkrat sprejmemo dejstvo, da so problemi normalen del življenja, nič več ne razmišljamo o tem, kaj je narobe z nami, ker jih imamo, niti si pred njimi ne zatiskamo oči. Odpravimo jih, ko ugotovimo, kako bi lahko najbolje odpravili situacijo, ki jih je povzročila.
 

5 korakov čustveno inteligentnega reševanja problemov:

 

1. Podrobno analizirajte situacijo, ne posplošujte

Poglejmo si razmeroma pogost primer problema iz vsakodnevnega poslovnega življenja:
»Ta sestanek je bil popolnoma neuspešen.«

S takim posploševanjem si bomo zaprli vrata do rešitve, saj nam ne pojasni, kaj nas pravzaprav muči, zakaj prav nas in kdo je v to vključen. Čustveno inteligentno analiziramo situacijo tako, da jo razdrobimo in poiščemo razlike med tem, kaj je pomembno in kaj ni.

Na primer: »Ideje mi ni uspelo predstaviti tako, da bi z njo navdušil vse prisotne. Na vsa vprašanja nisem znal prepričljivo odgovoriti, ker sem se očitno preslabo pripravil. Direktor preveč gleda na stroške in ne razume, da ni vedno vse v denarju, zato je idejo odbil takoj, ko je slišal znesek. Za tako pomembno temo smo si vzeli premalo časa, da bi analizirali vse pluse in minuse. Vsi so bili že malo nervozni in utrujeni, saj je bil za njimi naporen teden. Počutim se neupoštevanega, neslišanega in nerazumljenega, saj res verjamem, da bi nam moja ideja učinkovito pomagala pri prodaji.«

2. Razširite svoje obzorje, spremenite pogled na situacijo

Če se s težavo spopadamo vedno na enak način, ne bomo ničesar izboljšali. »Lotevati se stvari vedno na enak način in obenem pričakovati vsakič drugačne rezultate je najzanesljivejši znak norosti,« je dejal že Einstein.
Če torej svoje misli prestavimo v nov okvir in spremenimo pogled na situacijo, smo se sposobni odzvati drugače, na nov in koristen način. Poglejmo, kako bi lahko spremenili pogled na situacijo pri prejšnjem primeru:

• Problem ni v tem, kako je potekal sestanek, ampak moje soočanje z dogajanjem, ker mi ni uspelo doseči svojega cilja.
• Problem ni v tem, da so me sodelavci spraševali, ampak to, da nisem bil dovolj dobro pripravljen, da bi na vprašanja uspešno odgovoril.
• Problem ni v direktorjevem odnosu do stroškov, saj je pristojen za finančne rezultate podjetja, temveč v tem, da mu nisem uspel predstaviti rešitve tako, da bi v njej videl priložnost prihranka.
• Problem ni v tem, da je bil sestanek prekratek, ampak v tem, da sem ocenil, da bo toliko časa dovolj, ker nisem pričakoval tako obširne debate.
• Problem ni v tem, da so bili kolegi nervozni in utrujeni, ampak v tem, da nisem najbolj posrečeno izbral termina sestanka.
• Pravi problem ni vse to, kar me moti, ampak to, kako se zdaj počutim.

FOTO: MB Consulting

 

3. Poiščite nove rešitve

S spremembo razmišljanja lahko isto situacijo vidimo drugače in odkrijemo nove možnosti za učinkovito rešitev.
Poiščimo čim več različnih strategij, kako bomo problem rešili. Več imamo idej, več možnosti je, da je med njimi tista, ki bo najbolj učinkovita. T. i. brainstorming je učinkovita tehnika, s katero pustimo mislim in idejam prosto pot. Sproti, brez vsake cenzure in kritike si jih zapisujemo ne glede na to, kako nesmiselne ali neuporabne se zdijo na prvi pogled. Bolj so kreativne, boljše so. Več jih je, večja je verjetnost, da je med njimi prava. Ne poglabljamo se v podrobnosti, ignoriramo ovire. Igramo se z idejami, nadgrajujemo jih in kombiniramo med seboj.
Nekaj možnosti:

• Poiskal bom drugo službo in ponudil rešitev konkurenci.
• Bolje se bom pripravil na predstavitev in organiziral še en termin sestanka.
• Naredil bom podrobno analizo predvidenih stroškov in prihranka, s katero bom direktorju prikazal, da se nam bo vložek bogato povrnil.
• To bom naredil najprej in šele nato organiziral ponovno srečanje z drugimi.
• Spodbudil jih bom, da mi pošljejo vsa vprašanja in mnenja o ideji, da se bom na ponovno predstavitev lahko odlično pripravil.
• Največje nasprotnike bom povabil na pivo in se potrudil čim bolje razumeti njihov pogled, morda pa je v njem priložnost za izboljšave ideje in bo končna, skupna ideja res vrhunska!
• Novo predstavitev bom organiziral zunaj sejne sobe, v spodbudnem okolju in jo zapeljal v obliki brainstorminga, s katerim bomo idejo še bolj dodelali.
• Idejo bomo dodelali tako, da bomo vanjo vsi verjeli, med seboj sodelovali in bomo uspešni kot ekipa.
• Predlagal bom dvodnevno druženje, na katerem bomo predelali še druga področja, ki so pomembna za našo prihodnost, hkrati pa bo to dober timbilding za našo ekipo.

Vse ideje niso nujno prave. Niti niso vse izvedljive ali praktične. Vidimo pa, kako prost miselni tok navdihuje eno idejo za drugo in da so vmes tudi takšne, ki so koristne in uresničljive. Poglejmo si vsako idejo posebej in skrbno razmislimo o posledicah, če bi jo uresničili.

4. Oblikujte strateški načrt

Iz idej, ki jih izberemo kot koristne, oblikujemo enega ali – še bolje – več strateških načrtov in predvidimo čim več pozitivnih in negativnih posledic. Prav tako opredelimo njihov kratkoročni in dolgoročni vpliv na:

• nas same – kaj bomo pridobili mi, kako se bomo počutili, kako bo to vplivalo na naše cilje;
• na ljudi, s katerimi delamo – naše ožje in širše sodelavce, vodstvo, lastnike, stranke;
• na širše okolje – kaj bo to pomenilo za našo širšo skupnost, okolje, planet …

Načrt je dober takrat, ko koristi pretehtajo slabosti.

5. Naredite analizo, ocenite rezultat

Ko se lotimo izvedbe načrta, še nismo na cilju. Zadnji korak je, da ocenimo, kako se stvari odvijajo in ali je treba še kaj spremeniti. Če rezultati niso skladni z našimi pričakovanji, če nismo dosegli svojega cilja, potem pravočasno znova prevetrimo situacijo in zamenjamo načrt. Nato znova preverimo, ali nam prinese boljše rezultate od prejšnjega.
Bistvo uspeha je v tem, da večkrat poskusimo. Če pademo, se iz tega nekaj naučimo, se poberemo, nekaj spremenimo in znova poskusimo.
 

---

Naročnik oglasne vsebine je MB Consulting, Mojca Balanč s.p.