Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

Pritisk nesmiselnih administrativnih opravil

Premislek Slovenije: Predsednika Zdravniške zbornice in Slovenskega zdravniškega društva opozarjata, da je osnovno zdravstvo pred kolapsom.
Družinski zdravniki zaradi administrativnih opravil in gneče pred vrati obupujejo. Foto: Voranc Vogel/Delo
Družinski zdravniki zaradi administrativnih opravil in gneče pred vrati obupujejo. Foto: Voranc Vogel/Delo
21. 12. 2018 | 14:45
21. 12. 2018 | 16:54
5:55
Zdravniki v osnovnem zdravstvu so zasuti z nesmiselnimi administrativnimi opravili, ki nikomur ne služijo, še najmanj pa pacientom, je dejala v imenu vseh zdravnikov predsednica Zdravniške zbornice Slovenije dr. Zdenka Čebašek Travnik.

"Opozarjamo, dokler se ni še nič zgodilo. Ne želimo tiskovne konference zaradi smrti kakega bolnika, ker nam nekdo drug odreja administrativne rešitve za naše delo," pa je odgovoril na vprašanje, zakaj so se zdravniki oglasili ravno zdaj, predsednik Slovenskega zdravniškega društva prof. dr. Radko Komadina.
 

Za zdravnikom, ki odide, ostane okoli 2500 pacientov


Potem ko se je v minulih dveh tednih javno oglasilo več sto družinskih zdravnikov in pediatrov iz vseh slovenskih regij, so včeraj tudi v zdravniški zbornici in zdravniškem društvu ocenili, da je "sistem pred kolapsom". Kaj kolaps pomeni? "Vedno več zdravnikov odhaja zaradi razmer v pokoj, čeprav bi v urejenih razmerah še lahko delali, na bolniški stalež, ker ne zmorejo več, odhajajo v druge poklice," je naštela predsednica zdravniške zbornice Zdenka Čebašek Travnik. Vsak zdravnik, ki odide, "pusti" za sabo kakšnih 2500 ljudi, ki morajo čez noč poiskati novega zdravnika. A teh ni.

Na razpisanih 60 mest za specializacijo iz družinske medicine se je prijavilo le osem mladih zdravnikov. Ker je razpis prilagojen odhodom v pokoj, to pomeni, da bo čez nekaj let toliko praznih ambulant, kot je zdaj nezasedenih specializantskih mest. "Vse to je potisnilo zdravnike v brezup, saj nič ne kaže, da bo bolje," je dejala Čebašek Travnikova.
 

V ZD Ljubljana praznih 11 zdravniških delovnih mest


Če bi hoteli zmanjšanje obremenjenosti, torej več časa za pacienta, bi potrebovali dvakrat tolikšno število novih zdravnikov, torej 120 na leto, je pojasnila Antonija Poplas Sušič, zdaj zasebna zdravnica, prej pa strokovna direktorica ZD Ljubljana. Ne drži več, da zdravniki manjkajo samo v odročnih krajih, manjkajo tudi v največjih mestih, denimo, ZD Ljubljana išče enajst družinskih zdravnikov, je povedala. Vse to je pripeljalo do tega, da "smo zdravniki kot na tekočem traku, saj dnevno pregledamo med 40 in 60 bolnikov".

Pediatri bijejo plat zvona zaradi svoje starosti: tretjina jih je starejših od 60 let, ponekod za otroke skrbijo čez 70 let stari zdravniki, ker drugih ni, je povedala Katja Dejak Gornik.

Zdravniki na tiskovni konferenci so vsi po vrsti opisovali nesmiselna administrativna opravila, ki jih zahteva od njih zdravstvena zavarovalnica (ZZZS). Ministru Samu Fakinu so dali niz svojih predlogov in zahtev; do zdaj so odkljukali eno.
 

Kaj vse bo naredilo ministrstvo za zdravje


"Na ministrstvu za zdravje v tem mandatu posebno pozornost namenjamo krepitvi primarnega zdravstvenega varstva," so odgovorili z ministrstva za zdravje. zapisali so, da bodo za osnovno zdravstveno varstvo marsikaj naredili.

"V želji po izboljšanju  razmer za obravnavo pacientov in delo zaposlenih strokovnjakov na  primarni zdravstveni ravni smo se dogovorili za redno delovno sodelovanje ministrstva za zdravje, zdravniške zbornice in predstavnikov drugih strok. Poiskali bomo najboljše rešitve za izboljšanje organizacijskih, kadrovskih in finančnih okvirov. V sodelovanju bomo razmere na primarni zdravstveni ravni izboljšali tako, da bomo pacientom zagotavljali še boljšo dostopnost in zdravstveno obravnavo, zaposlenim boljše pogoje dela, plačniku pa finančno vzdržen sistem."

"Zastavljene cilje bomo dosegli s prenovo modela financiranja primarnega zdravstvenega varstva tako, da bo nagrajeval bolj celovito obravnavo pacientov, več preventivnih storitev in delo v bolj odročnih krajih. V primarno zdravstveno raven bomo usmerili več finančnih sredstev."

"Povečali bomo število razpisnih mest specializacij iz družinske medicine, pediatrije ter ginekologije in porodništva, da bomo lahko zagotavljali ustrezno mrežo strokovnjakov na primarni ravni."

"Pripravili bomo načrt za zmanjšanje administrativne obremenitve zaposlenih. Kot je minister za zdravje Samo Fakin napovedal že v torek, 18. decembra 2018 na novinarski konferenci, v zvezi s tem pripravljamo spremembo Zakona o pacientovih pravicah."

"Zagotovili bomo tudi pogoje za sistematičen razvoj stroke ter nenehno spremljanje in izboljševanje kakovosti.
Okrepili bomo sodelovanje na sekundarni ravni za bolj povezano obravnavo pacientov in hitrejši pretok informacij.
V prvih 100. dneh te vlade smo  iz  Aneksa 2 iz Splošnega dogovora za leto 2018 umaknili določbo, po kateri bi napotni zdravnik  moral plačati zdravstveno storitev, če bi se izkazalo, da pacient ne bi izpolnjeval kriterijev za napotitev k drugemu specialistu."

"V Splošnem dogovoru za pogodbeno leto 2018 smo že okrepili primarno zdravstveno dejavnost za 43 timov splošnih ambulant in 10 timov otroškega in šolskega dispanzerja v skupni vrednosti 3.569.938,27 evrov. Prav tako je bilo v Aneksu št. 2 k splošnemu dogovoru še dodatnih 9 timov splošnih ambulant oziroma ambulant družinske medicine," je odgovorila Urška Štorman z ministrstva za zdravje.

 

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine