Papež: Nasprotovanje cepljenju je samomorilno

20.15 V Italiji cepili že vel kot pol milijona ljudi

V Italiji je po navedbah tamkajšnjega ministrstva za zdravje prvi odmerek cepiva proti covidu-19 do danes prejelo skoraj 505.000 ljudi. Med cepljenimi prevladujejo zdravstveni delavci. Največji odstotek že dostavljenih odmerkov cepiva, okoli 75 odstotkov, so doslej porabili v južni deželi Kampanija, poroča nemška tiskovna agencija dpa. V absolutnih številkah je medtem vodilna dežela Lacij, kamor spada tudi prestolnica Rim, s 56.300 porabljenimi odmerki cepiva. 

V zahodni sosedi se sicer zadnje čase znova slabša epidemiološka slika. Po petkovih podatkih so v zadnjem dnevu zabeležili 17.533 novih primerov, pozitivnih je bilo 12,5 odstotka opravljenih testov, obenem je zaradi covida-19 umrlo 620 ljudi. Skupaj je covid-19 terjal že skoraj 78.000 življenj. V bolnišnici je okoli 23.300 ljudi.

18.30 Papež pozval k cepljenju

Papež Frančišek je danes pozval k cepljenju proti covidu-19 in napovedal, da se bo prihodnji teden cepil tudi sam. Nasprotovanje cepivu proti covidu-19 pa je označil za »samomorilno zanikanje,« poroča francoska tiskovna agencija AFP. Kot je dejal v pogovoru za italijansko televizijo Canale 5, ki ga bodo v celoti predvajali drevi, se bo naslednji teden začelo cepljenje proti covidu-19 tudi v Vatikanu. »Menim, da bi morali biti z etičnega vidika vsi cepljeni, to je etična izbira, kajti tisto, kar ogrožamo, je naše zdravje, naše življenje, pa tudi življenje drugih,« je ocenil.

17.30 Cepljena tudi britanska kraljica

Britanska kraljica Elizabeta in njen soprog princ Philip sta prejela prvi odmerek cepiva proti covidu-19, so danes sporočili iz Buckinghamske palače. Kot piše britanski BBC, naj bi ju cepil hišni zdravnik na gradu Windsor, kamor sta se umaknila med pandemijo in kjer, tudi med nedavnimi prazniki, živita bolj ali manj v samoizolaciji. 94-letna monarhinja in njen 99-letni soprog princ Philip sta bila med prvimi v vrsti za novo cepivo zaradi svoje starosti in naj ne bi bila deležna kakšnih posebnih ugodnosti. Starejši od 80 let so namreč ena od prednostnih skupin in jih cepijo med prvimi.

Doslej je sicer na Otoku prvi odmerek cepiva prejelo okoli 1,5 milijona ljudi, do sredine februarja pa naj bi bilo takih po načrtih oblasti že 15 milijonov, poroča BBC. Epidemiološka slika v državi se medtem hitro slabša, tudi zaradi novega seva koronavirusa, ki se širi občutno hitreje.



17.10 V Avstriji redno testiranje šolarjev

Avstrija bo po odprtju šol, ki sicer zaradi slabe epidemiološke slike zaenkrat ostajajo zaprte, uvedla redno tedensko testiranje vseh učencev na novi koronavirus, je danes sporočil avstrijski šolski minister Heinz Fassmann. To je po njegovem edina rešitev, da prebrodijo težko fazo, ki jih še čaka, preden bodo precepili zadosten delež prebivalstva. Kot je minister pojasnil na novinarski konferenci na Dunaju, bodo v ta namen šolam dostavili pet milijonov hitrih antigenskih testov. Gre za tip hitrih testov, pri katerih testne paličice ni potrebno vtakniti globoko, ampak zgolj centimeter, dva v nos. Otroci bi lahko takšen test ob ustreznih navodilih odraslih celo opravili sami. V Avstriji z devetimi milijoni prebivalcev so v minulih 24 urah potrdili skoraj 2300 novih okužb z novim koronavirusom, sedemdnevno povprečje pa je 161 okužb na 100.000 prebivalcev.

16.30 Indija pričenja s cepljenjem

Indija bo prihodnjo soboto začela eno najbolj ambicioznih akcij cepljenja proti covidu-19, v kateri naj bi do julija cepili 300 milijonov ljudi, je danes napovedal indijski premier Narendra Modi. Za 1,3 milijarde prebivalcev države bo cepivo brezplačno.
Najprej bodo cepili približno 30 milijonov zdravstvenih delavcev in tistih, ki so v prvih vrstah boja z novim koronavirusom, vključno s pripadniki varnostnih enot, nato pa 270 milijonov ljudi, starejših od 50 let, ki so v pandemiji najbolj ogroženi. Za cepljenje, ki bo potekalo v približno 290.000 centrih, so v državi usposobili približno 150.000 ljudi. V Indiji so doslej odobrili dve cepivi proti covidu-19, in sicer cepivo, ki ga je razvila AstraZeneca v sodelovanju z oxfordsko univerzo, in cepivo indijske farmacevtske družbe Bharat Biotech.



15.00 EU kupuje cepivo Moderne

Evropska komisija je s proizvajalcem cepiva proti covidu-19 Moderna sklenila dogovor za 80 milijonov odmerkov z možnostjo povečanja še za dodatnih 80 milijonov, od katerih Sloveniji pripada 369.767 odmerkov iz vsake od teh dobav, so za STA sporočili z ministrstva za zdravje. V prvih dveh mesecih bo Moderna lahko Sloveniji dobavila 26.000 odmerkov. Ameriško farmacevtsko podjetje Moderna je namreč Evropski komisiji in vsem članicam sporočilo, da ima omejene zmožnosti proizvodnje cepiva in s tem tudi preskrbe trga EU.



13.00 Na Hrvaškem potrdili še 1400 okužb

Na Hrvaškem so v zadnjih 24 urah ob 8609 opravljenih testih potrdili 1401 nov primer okužbe z novim koronavirusom, umrlo je še 38 bolnikov s covidom-19, sporoča nacionalni štab civilne zaščite.

V bolnišnicah na Hrvaškem se zdravi 2084 covidnih bolnikov, s pomočjo ventilatorjev predihavajo 191 bolnikov. V državi je trenutno 5798 aktivno okuženih z novim koronavirusom, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.

12.30 Ajatola ne mara ameriških cepiv

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v petek sporočil, da je prepovedan uvoz cepiv proti covidu-19, proizvedenih v ZDA in Veliki Britaniji, saj so ta »povsem nevredna zaupanja«. Danes je iranski predsednik Hasan Rohani k temu še dodal, da ne bodo dovolili, da bi tuja podjetja svoja cepiva testirala na Irancih.

»Uvažanje cepiv, narejenih v ZDA ali Veliki Britaniji, je prepovedano,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP v petek tvitnil Hamenej in svoj zapis pospremil z oznako #CoronaVaccine. Kot je še dodal, obstaja možnost, da bi želeli ti državi »okužiti« druge. Ta prepoved onemogoča uvoz cepiv podjetij Pfizer in BioNTech, Moderna in AstraZeneca.

V nagovoru na televiziji je Hamenej še zatrdil, da če bi bili Američani zares sposobni razviti zanesljivo in učinkovito cepivo, »se koronavirusna katastrofa v njihovi državi ne bi zgodila«. Spomnil je tudi na afero iz 80. let prejšnjega stoletja v Franciji, ko so bile zaloge krvi okužene z virusom hiv.

Predsednik Rohani je nato danes sporočil, da tuja podjetja ne bodo smela svojih cepiv testirati na Irancih, na svoji spletni strani poroča Reuters.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) pa je tudi tokrat ponovila, da novega koronavirusa in cepiva proti covidu-19 nikakor ne bi smeli politizirati.

11.30 Vse manj naročil za Airbus 

Evropski letalski proizvajalec Airbus je lani vknjižil 268 neto novih naročil letal. To je 65 odstotkov manj kot pred letom dni in posledica globalne pandemije covida-19, ki je močno prizadela letalski promet, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.

Airbus je lani prejel naročila za 383 letal, v neto številki pa je upošteval razveljavljena naročila za 115 jeklenih ptic. Mnoge letalske družbe so namreč v letu, ki je bilo po oceni mnogih najhujše v zgodovini letalske industrije, zmanjšale svoje ambicije in močno oklestile razvojne načrte. Še vedno ni jasno, kako dolgo bodo letalski promet hromile državne omejitve potovanj, še dlje bo verjetno trajalo, da se ponovno vzpostavi zaupanje potnikov.

Skupno je imel ob koncu leta 2020 v svojih knjigah Airbus naročila za 7148 letal. Prav tako je Airbus, kot so iz koncerna sporočili ta teden, lani dobavil manj letal kot pred letom dni. Naročnikom jih je dostavil 566, kar na letni ravni pomeni 34-odstotni padec.

11.00 Polovica zalog cepiva je v skladiščih

Novoizvoljeni ameriški predsednik Joe Biden je sporočil, da bo po prevzemu oblasti hitreje sproščal zvezne zaloge cepiva proti covidu-19. Trenutno namreč polovica vseh zalog stoji v skladiščih, da bi bila cepiva na voljo vsem, ki morajo prejeti še drugi odmerek. Zdravstveni strokovnjaki pa poudarjajo, da zadrževanje cepiv v skladiščih ni potrebno.

Zvezna vlada zadržuje velike rezerve cepiva, da bi tisti, ki so dobili prvi odmerek, zagotovo pravočasno dobili tudi drugega. Za zaščito pred covidom-19 sta namreč potrebna dva odmerka cepiv Pfizerja in Moderne, s katerima sedaj cepijo po ZDA.
Vendar pa analiza, objavljena v reviji Anali interne medicine, navaja, da bi Bidnov bolj fleksibilen pristop preprečil med 23 do 29 odstotkov novih primerov okužb s koronavirusom, če bi zaloge dohajale cepljenje.

V ZDA na dan zaradi covida-19 umre povprečno 4000 ljudi, guvernerji osmih zveznih držav pa so zvezni vladi poslali pisno prošnjo, naj hitreje sprošča rezerve cepiva, da čim hitreje zavarujejo čim večje število ljudi.



10.30 V Kobaridu le osemnajst okuženih

Na severnem Primorskem je bilo v četrtek po podatkih NIJZ potrjenih kar 179  novih okužb. Skupno število aktivno okuženih je 1173. Dvotedenska pojavnost na 100.000 prebivalcev se je zvišala na 991, nižjo ima pet statističnih regiji ima, na državni ravni pa znaša 1078. V zadnjih sedmih dneh je bilo potrjenih 725 okužb ali v povprečju kar 104 na dan.
 
Skupno število doslej okuženih v trinajstih občinah severne Primorske je 5281. V bolnišnici dr. Franca Derganca v Šempetru se je včeraj zdravilo 27 oseb s covidom, šitrje so bili na intenzivni negi, trije so potrebovali respirator.
   
Največ aktivno okuženih je trenutno v občini Ajdovščina, in sicer kar 349, tudi 14-dnevna pojavnost je tu najvišja, znaša 1797. V mestni občini Nova Gorica je 243 okuženih. Glede na 14-dnevno pojavnost okužb na 100.000 prebivalcev pa so ob Ajdovščini, številko tisoč presegle še Vipava (1140), Renče-Vogrsko (1075), Kanal (1040) in Brda (1014).

Najmanj aktivno okuženih na severnem Primorskem je trenutno v občini Kobarid, in sicer spodbudnih osemnajst.

10.00 V ponedeljek prvi dodatki za upokojence

Upokojencem, študentom, družinam in drugim upravičencem bodo do konca januarja izplačani enkratni solidarnosti dodatki, ki jih je tik pred koncem leta 2020 uveljavil sedmi protikoronski zakon. Prvi ga bodo prejeli upokojenci z nizkimi pokojninami, že ta ponedeljek.

Upokojenci s stalnim prebivališčem v Sloveniji in pokojnino do 510 evrov bodo prejeli dodatek v višini 300 evrov, s pokojnino do 612 evrov v višini 230 evrov, s pokojnino do 714 evrov pa v višini 130 evrov. Izplačal ga bo Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, in sicer v ponedeljek.

Poleg upokojencev so v enakih višinah do tega dodatka upravičeni še prejemniki invalidskih nadomestil do največ 714 evrov, če so brezposelni in imajo stalno prebivališče v Sloveniji. Prav tako ga bodo prejeli uživalci poklicnih pokojnin, ki imajo stalno prebivališče v Sloveniji.

9.00 Včeraj 1843 novih okužb

Po zadnjih podatkih sledilnika Covid smo včeraj v Sloveniji opravili 4895 PCR testov in 8174 hitrih testov ter ugotovili 1843 novih primerov okužb. Aktivno okuženih je tako v državi še prek 24.200. V bolnišnicah se zdravi 1160 oseb, intenzivno nego jih potrebuje 191. Cepilo se je že 16.339 prebivalcev, covid pa je po uradnih podatkih zahteval še 26 življenj. 

Najnovejši podatki vlade kažejo za odtenek drugačno sliko: 1143 hospitaliziranih, 194 na intenzivni negi, 106 odpuščenih iz bolnišnice in 26, ki so izgubili bitko s covidom.

8.35 Žičničarji upajo na pomoč države

V kranjskogorskih žičnicah so za ta konec tedna pred odločbo o zaprtju žičnic vložili precej dela in sredstev v ureditev prog in tudi zagotovitev hitrega testiranja na covid-19. Že zadnjih nekaj mesecev opozarjajo, da je ob nenehnem spreminjanju ukrepov izjemno težko delovati. Upajo, da vlada ob ustavitvi žičnic razmišlja o tem, da bi žičničarjem za čas, ko žičnice ne smejo obratovati, omogočila nadomestilo izpada prihodka. Imeli so namreč zelo veliko stroškov; dejavnost bo letošnjo zimo, pravijo, preživela le ob pomoči države.

8.30 V idilični Zgornjesavski dolini se bojijo gneče

V Zgornjesavski dolini v zadnjih tednih vlada prava snežna idila. Domačini takšne obilice snežnih padavin v tako kratkem času ne pomnijo že več desetletij. Zimske radosti v Kranjsko Goro privabljajo številne obiskovalce in ponekod je gneča kljub zaprtim smučiščem in epidemiološkim ukrepom ob lepih dela prostih dnevih precej velika. 

Od 8. decembra do 6. januarja je v Ratečah zapadlo več kot dva metra snega, v Kranjski Gori meter in pol, v Mojstrani pa okoli 1,2 metra. A v zadnjem času zaznavajo tudi veliko nestrpnost domačinov. »Pa ne zato, ker bi imeli kaj proti obiskovalcem, temveč zato, ker določeni ne upoštevajo pravil, kar lahko vodi do vnosa okužb, medtem ko se domačini na podeželju ukrepov držijo. Na podeželju je tudi veliko starejših, ki jih covid-19 še bolj skrbi,« pojasnjuje Tina Brlogar iz Turističnega društva Rateče-Planica. 

V zadnjih tednih je sicer nadpovprečen obisk tudi na manj znanih izletniških točk. Veliko ljudje je ne le v Jasni, Vratih ali Ratečah, temveč tudi v Završnici, Javorniškem Rovtu in na Planini pod Golico. Gneča ne povzroča le epidemioloških tveganj, temveč tudi preglavice v prometu. Prejšnji vikend in prek praznikov je naval vozil ponekod praktično blokiral ves promet in domačinom onemogočil normalno bivanje.

8.00 Manjši obisk tudi v Louvru

V pariškem muzeju Louvre se je zaradi ukrepov za zaustavitev širjenja novega koronavirusa lani število obiskovalcev zmanjšalo za več kot 70 odstotkov. Prejemki muzeja pa so se po pisanju francoske tiskovne agencije AFP v primerjavi z letom 2019 zmanjšali za več kot 90 milijonov evrov. 

V Louvru, ki je bil v sklopu ukrepov za zaustavitev širjenja covida-19 zaprt kar šest mesecev, so lani našteli le 2,7 milijona obiskovalcev, medtem ko so jih leta 2019 našteli 9,6 milijona in leta 2018, ki je bilo rekordno, kar 10,2 milijona.

Tujih obiskovalcev, še posebej iz ZDA, Kitajske, Japonske in Brazilije, ki običajno predstavljajo tri četrtine vseh obiskovalcev in ki muzej večinoma obiščejo v poletnih mesecih, skorajda ni bilo. Francoska vlada je v petek sporočila, da so se prihodki od turizma v letu 2020 zmanjšali za 41 odstotkov oziroma 61 milijard evrov na 89 milijard evrov.

7.45 Muzeji in galerije zaprti

Sproščanje ukrepov med občinami je prineslo  - in odneslo - tudi smučarje na naših smučiščih.  Foto: Voranc Vogel/Delo

Že v petek so morali naprave na smučiščih ustaviti žičničarji, danes se zapirajo tudi muzeji in galerije. Knjižnice ostajajo odprte, a le ob prevzemu vnaprej pripravljenega gradiva na zunanjem prevzemnem mestu.

Nekaj sprememb je tudi na mejnih prehodih. Na zunanji schengenski meji od danes ne bodo več izvajali testiranja s hitrimi antigenskimi testi, se bodo pa na vseh mejnih prehodih priznali tudi negativni testi PCR, opravljeni v tretjih državah. Hitri testi morajo biti opravljeni v EU ali schengenskem območju. Možnost prekinitve karantene ob negativnem testu nekaj dni po prihodu v Slovenijo ponovno velja za vse, ne glede na državljanstvo.

7.30 Spet dovoljena medicinska pedikura

Danes se lahko odprejo nekatere nove dejavnosti, ki so po oceni vlade nujno potrebne za zagotavljanje osnovnih potreb družbe oz. so pomembne za zagotavljanje varnosti in zdravja. Nenujne trgovine in storitve medtem ostajajo zaprte še naprej.

Vlada je v četrtek odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev podaljšala do 15. januarja, hkrati pa med obstoječe izjeme dodala še nekatere dejavnosti.

Od danes se tako lahko opravljajo geodetske storitve, storitve čistilnih servisov, medicinska pedikura in gradbena dela v oziroma na nenaseljenih gradbiščih, hišah oziroma stanovanjih, pri katerih ni stika s potrošniki.

7.00 Od danes znova omejitve

Za zajezitev epidemije je od danes vnovič začasno omejeno izvajanje športnih programov v državi. Treningi so dovoljeni le vrhunskim, perspektivnim, poklicnim in reprezentančnim športnikom v kategorijah kadetov in mladincev ter registriranim športnikom, ki se lahko udeležujejo tudi določenih športnih tekmovanj. Omejena je tudi rekreacija.

Športno rekreativna dejavnost je dovoljena le, če jo izvaja posameznik ali osebe iz skupnega gospodinjstva na prostem oziroma odprtih javnih krajih. »Za izvajanja športno rekreativne dejavnosti pa je še naprej dovoljeno prehajanje med občinami znotraj statistične regije, kjer imajo posamezniki prebivališče,« je za STA pojasnila direktorica direktorata za šport na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Mojca Doupona. Fitnesi in ostali podobni objekti so za rekreacijo tako zaprti, kot že od petka tudi smučišča.