Ministrstvo: zakonodaja že sedaj omogoča izboljšanje varnosti v javnih objektih

Včerajšnji požar v Dijaškem domu Ivana Cankarja na Poljanski cesti v Ljubljani je poleg pobud o spremembi zakonodaje glede požarne varnosti, po kateri bi požarne alarme namestili v vse tovrstne objekte oziroma v vsako dijaško sobo, za seboj pustil tudi hude posledice na najmanj treh dijakih. 

Od skupno enajstih poškodovanih dijakov jih je osem že v domači oskrbi, trije pa ostajajo v bolnišnici. Dijak, ki je bil močno opečen, je še vedno na oddelku intenzivne terapije. Njegovo stanje je stabilno, je objavila STA.

Gradbena zakonodaja sicer že sedaj omogoča vse posodobitve za izboljšanje varnosti v javnih objektih, so danes za STA pojasnili na ministrstvu za naravne vire in prostor. Na pristojnem inšpektoratu načrtujejo sistemski pregled požarne varnosti tudi ostalih dijaških domov. 

Nujni gradbeni posegi v obstoječe objekte so predmet resornih predpisov. »Odgovornost investitorjev in lastnikov je, da ugotovijo, ali stanje objekta še ustreza njihovim pričakovanjem in pričakovanjem uporabnikov, ter se odločijo za to, da se objekt prilagodi ustrezni, sodobni gradbenotehnični ravni,« so zapisali na ministrstvu za naravne vire in prostor. Tudi starejši objekti morajo po njihovih navedbah zagotavljati požarno varnost. 

Z izjemo prvega nadstropja bo dom pripravljen za sprejem dijakov v nedeljo

V Dijaškem domu Ivana Cankarja so sicer v skladu s priporočili fizično zavarovali nadstropje, kjer je bil požar, vsi skupni prostori se čistijo, tudi dijaške sobe, poleg čistilnih servisov pri delu pomagajo zaposleni in mnogi dijaki, je v današnji izjavi po sestanku povedal ravnatelj doma Šemso Mujanović: »Imeli smo veliko ponudb za različne oblike pomoči. Zahvaljujem se vsem za spodbudne besede, pa tudi ponujeno pomoč. Še vedno smo v šoku in skrbeh za poškodovane dijake, upamo na najbolje, držimo pesti za vsakega od njih.«

Pripravili bodo vse – z izjemo prvega nadstropja – za sprejem dijakov nazaj v dom v nedeljo od 16. ure dalje, od ponedeljka do srede bodo na hodnikih še potekala pleskarska dela. Za dijake bodo s pomočjo Rdečega križa in MOL organizirali psihosocialno pomoč, ki jo bo sedem prostovoljcev izvajalo že od nedelje zvečer dalje.

Za dijake poškodovanega trakta so uredili nadomestne nastanitve znotraj doma. Ena skupina bo v istem objektu, druga pa v C-objektu. Po besedah ravnatelja je nenaseljivih deset sob, poleg tega je v istem nadstropju del trakta, kamor dijakov še ne bodo naselili, tako da bo skupaj začasno preseljenih več kot 40 dijakov. »Kdor želi, bo prišel v nedeljo v dom, drugi pa v naslednjih dneh, ko se bodo počutili pripravljene, da pridejo nazaj.«

Za zdaj še ne vedo, koliko dijakov bo prišlo nazaj: »Nekateri si želijo, nekatere je strah, zato smo organizirali pomoč,« je dejal ravnatelj. Tudi vzrok požara še vedno ni znan. V prvih dneh, ko pridejo dijaki nazaj, bomo imeli dodatno osebo v stavbi B, torej poleg varnostnika še vzgojitelja, tudi ponoči, je povedal ravnatelj, ki je dodal, da gre za začasen ukrep. Glede požarne varnosti pa čakajo na nadaljnja navodila ministrstva. 

Izvor požara je bila lokacija na hodniku, kjer je ekološki kotiček oziroma v enem od smetnjakov, kot je že včeraj pojasnil ravnatelj. Ne glede na to, da so ob začetku leta izvedli vaje za evakuacijo, je bila v tem primeru evakuacija otežena, ker je gorelo na evakuacijski poti.

FOTO: Črt Piksi/Delo

Sum kaznivega dejanja

Kot so sporočili s policije, so kriminalisti včeraj popoldne zaključili ogled kraja požara in še naprej ugotavljajo vzrok požara. Aktivnosti policije so zdaj še usmerjene v zbiranje obvestil in preverjanje vseh okoliščin, potekajo pa tudi kriminalistično-forenzične preiskave zavarovanih sledi požara.

Dejstvo je, da požar uniči večino sledov, zato je preiskava tovrstnih kaznivih dejanj zahtevna in lahko traja dalj časa, so sporočili. Kriminalisti trenutno preiskujejo sum storitve povzročitve splošne nevarnosti po 314. členu kazenskega zakonika, o vseh ugotovitvah pa bodo obveščali pristojno državno tožilstvo.

FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Na Policijski upravi Ljubljana so dodatno za STA pojasnili še, da sum storitve kaznivega dejanja preiskujejo, ker je požar sploh nastal. Opozorili so, da to ne pomeni nujno, da že imajo osumljenca ali da se bodo sumi potrdili. Preiskava požara pa da lahko traja mesece, saj morajo zaključiti delo kriminalisti in forenziki, opravili pa bodo tudi pogovore, pregledali morebitne varnostne kamere in druge dokaze, so pojasnili.

Uroš Tominc, vodja urgentnega kirurškega bloka UKC Ljubljana, je v oddaji 24ur zvečer povedal, da v bolnišnici ostajajo trije poškodovanci. Eden ima obsežne opekline kože, ki prekrivajo skoraj polovico telesne površine, in hude opekline dihal. Drugi dijak ima poškodbo hrbtenice, a po zadnjih preiskavah operacija ne bo potrebna. Predvidoma prihodnji teden pa bo operirana tretja dijakinja, ki ima poškodovano nogo, je pojasnil Tominc.

Ravnatelj doma Šemso Mujanović in minister Vinko Logaj. FOTO: Črt Piksi/Delo

Videonadzor

Minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj je pri tem med ukrepi, ki bi izboljšali varnost v vseh dijaških domovih in so izvedljivi takoj, naštel še takojšnje usposabljanje oseb za takšne situacije, požarne oziroma evakuacijske vaje, tam, kjer je mogoče, pa tudi čimprejšnjo namestitev enostavnih tehničnih sredstev, denimo javljalnikov požara, omenil je še možnost namestitve videonadzora, da ima varnostnik v nočnih urah pregled nad dogajanjem na hodnikih.

FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

»Sistemski ukrep pa je zagotovo tudi sprememba zakonodaje in kolegi že pripravljajo predlog, o katerem se bomo resno pogovorili z ministrom za naravne vire in prostor in ministrom za obrambo,« je za Odmeve dejal Logaj. Napovedal je finančno podporo ukrepom, ki jih bodo opredelili v vodstvih dijaških domov.

FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Preventivni ukrepi za požarno varnost čedalje bolj pomembni

Sodobni požari napredujejo osem- do devetkrat hitreje kot včasih, je za STA povedal predsednik združenja za požarno varstvo Aleš Jug. Posebno tveganje predstavljajo naprave z baterijami, ki lahko hitro zagorijo. Zaradi tega je čedalje bolj pomembno, da imajo tako javni kot stanovanjski objekti poleg naprav za gašenje tudi javljalnike požara.

Sodobni požari se širijo hitreje zlasti zaradi povečane količine plastike v bivalnih prostorih. Pri hitrem napredovanju požara pa ostane manj časa za varno evakuacijo, hkrati požar hitreje doseže višje temperature, je opozoril Jug. Pri tem je čedalje bolj pomembno, da imajo stanovanjski objekti poleg naprav za gašenje tudi javljalnike požara in da so stanovalci dobro seznanjeni z evakuacijskim načrtom.

»Ključni namen javljalnikov je, da požar zaznajo in uporabnike o požaru obvestijo,« je dejal Jug. Javljalnikov požara pa je več, najobičajnejši so optični dimni javljalniki, ki zaznajo požar v eni minuti. V velikih objektih so ti javljalniki vezani na požarno centralo, ki da povelje požarnim alarmom, ki uporabnike obvesti o požaru. V domačem okolju lahko kupimo takšen javljalnik, ki ima v telesu javljalnika senzor, baterijo in sireno.

Alarm v vsako sobo

Minimalno število nameščenih javljalnikov je odvisno od tlorisne površine objekta. Za stanovanjski objekt, kot je, denimo, dijaški dom, je priporočljivo, da je javljalnik nameščen v vsaki sobi, je še povedal Jug. Vgradnja požarne zaščite po Jugovih besedah stane od deset do 50 evrov na kvadratni meter objekta.

Posebno požarno tveganje v zasebnih gospodinjstvih in večstanovanjskih objektih predstavljajo elektronske naprave, ki delujejo na baterije. »Gre za naprave, ki so dokazano bolj tvegane, saj baterije lahko zagorijo,« je poudaril Jug. Med takšne naprave sodijo, denimo, skuterji, skiroji, e-kolesa, mobilni telefoni in prenosni računalniki.

FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

ŠOU v Ljubljani poziva k pregledu požarne varnosti v študentskih domovih

V Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani so v javnem pozivu izpostavili, da požarna varnost predstavlja ključen element varnega bivanja študentov. Zato predlagajo takojšen pregled požarne varnosti v vseh objektih Študentskega doma Ljubljana, revizijo obstoječih požarnih načrtov ter preverjanje njihove ažurnosti in skladnosti s predpisi ter preverjanje obstoja in delovanja sistemov za zgodnje odkrivanje požara, kot so alarmni sistemi, hidrantna omrežja in gasilni aparati.

Izpostavili so tudi organiziranje usposabljanj o pravilnem ravnanju v primeru požara in preventivnih ukrepih za zmanjšanje tveganja ter izvedbo rednih požarnih vaj v vseh študentskih domovih, da se tako študenti kot zaposleni seznanijo s protokoli za primer požara.

Zavzeli so se tudi za dodatna vlaganja v posodobitev požarne infrastrukture, vključno z nadgradnjo gasilnih naprav in izboljšanjem požarnih izhodov. Študentska organizacija ob tem opozarja še na preventivne ukrepe, pri čemer predlagajo redne preglede električne napeljave in naprav v študentskih domovih.

Naprav ne polnimo, ko spimo

Dodal je, da je takšne naprave treba polniti ob našem nadzoru, torej ne takrat, ko spimo. Pomembno je tudi, da se te naprave ne polnijo v bivalnih delih objekta oz. da so med polnjenjem vsaj meter in pol stran od drugih gorljivih stvari. Take naprave je treba polniti ob našem nadzoru, torej ne takrat, ko spimo.

Vsa elektronika mora imeti vsaj znak CE, ki zagotavlja skladnost z vsemi ustreznimi zahtevami na ravni Evropske unije. »Na slovenski trg pridejo proizvodi, ki so standardizirani in izpolnjujejo neke minimalne zahteve,« je poudaril Jug. Pomembno pa je, da uporabljamo naprave skladno z navodili proizvajalcev, na primer da baterije zamenjamo z enakimi, kot so bile nameščene ob nakupu naprave, je še opozoril Jug.